Kot učiteljica gospodinjstva in naravoslovja sem za Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu izvedla delavnico izdelave masla, z najstarejšo skupino otrok (starostna skupina 5 let). Delavnico izdelave mlečnih izdelkov sem ponovila tudi pri pouku gospodinjstva, v 6. razredu, le da smo delavnico nadgradili tudi z izdelavo ostalih mlečnih izdelkov. Zahtevnost izdelave mlečnih izdelkov je različna. Medtem ko je izdelava kislega mleka, jogurta, skute in masla preprosta ter se je lahko lotimo tudi brez posebnega znanja, pa je izdelava sira s siriščem, zahtevna, zato smo izdelavo sira preskočili.

Oddelek vrtca sem povabila v svojo gospodinjsko učilnico. Tu se je začela naša dogodivščina o mleku. Na mizo sem postavila embalažo kupljenega mleka, mleko kot ga vsi poznamo, zapakirano v embalažo. Nalila sem ga v kozarec, da smo si ga pobližje ogledali in se pogovorili, od kod neki prihaja mleko.

Mleko smo nato zavreli in raziskali, kaj pomeni, da mleko zavre. Otroci so lahko opazovali dvigovanje pene na mleku. Ugotavljali smo, kaj neki ta pena je. Nato sem na mizo postavila še velik lonec polnomastnega mleka z bližnje kmetije. Tudi to mleko sem nalila v kozarec in ga postavila poleg kupljenega. Domače in kupljeno mleko so otroci primerjali po videzu in okusu. Opazili so, da na vrhu obeh nekaj plava. Razmišljali so, kaj neki bi to bilo, a do ugotovitve nikakor nismo prišli. Otrokom sem povedala, da se na vrhu mleka nabere smetana. Iz hladilnika sem vzela smetano, kot jo poznajo in jim pokazala, kaj mislim. Začudeno so opazovali, saj si je bilo težko predstavljati, da iz mleka dobimo smetano.

Povprašala sem jih, kako to, da je smetana priplavala na vrh, če pa je bila prej skrita in pomešana v mleku. Da bi lažje razumeli, zakaj smetana priplava na vrh, sem izvedla preprost poskus z vodo in oljem, po katerem so hitro razumeli, zakaj nekatere snovi plavajo, nekatere pa ostanejo na dnu. Po tem poskusu so razumeli, zakaj je smetana priplava na vrh. Tudi sami so postavljali veliko zanimivih vprašanj, npr. kaj pa če olju in vodi dodamo še mleko, kaj pa, če vse skupaj zmešamo ... Tudi ta vprašanja smo raziskali in bili osupli nad rezultati poskusov.

Smetano smo precedili skozi cedilo in si jo pobližje ogledali. Tudi smetano iz domačega mleka smo primerjali s kupljeno.

Otroke sem vzpodbudila k razmišljanju, kaj vse lahko naredimo iz mleka in kako pridemo do mlečnih izdelkov. Odgovori so bili zelo različni. Zelo smo se nasmejali, saj so predstave učencev o izdelavi mlečnih izdelkov popolnoma napačne (npr. smetana nastane, če mleko dolgo časa stresamo ali mešamo ...).

Po uvodu in spoznavanju mleka smo se lotili izdelave mlečnega izdelka – MASLA. Osnova za maslo je sladka smetana, ki jo do tretjine nalijemo v kozarec za vlaganje. Ker je bilo smetane iz domačega mleka premalo, smo uporabili kar kupljeno.

Stresamo kozarec z maslom in nestrpno čakamo, kdaj bo nastalo maslo. Po 10 minutnem stresanju kozarca in intenzivni športni vadbi smo le dobili maslo. Maslo ločimo od pinjenca. Pred degustacijo sledi še primerjava doma narejenega masla s kupjenim, nato pa degustacija ... Maslo je božansko, pinjenec pa tudi ni slab.

Otroci so pri spoznavanju mleka in izdelavi masla zelo uživali. Bili so izredno presenečeni in navdušeni nad tem, kako dobri mlečni izdelki so nastali. Obljubili so, da bodo vse to zagotovo še enkrat ponovili doma. Ob praktičnem delu so pridobili in se naučili ogromno. Zagotovo delavnico ponovimo tudi naslednje šolsko leto.