VODA TEČE, NIČ NE REČE

Avtor prispevka : Karmen Šket (karmen.sket1@gmail.com), objavljeno 26.04.2022 02:06:54
KATEGORIJA:
Voda
KLJUČNE BESEDE:
Voda, Vrtec, Dobra praksa, Učno okolje, Varčevanje, Zgodnje naravoslovje
POVZETEK:

V bližnji okolici vrtca Rogaška Slatina; enote Studenček se nahajajo naravni izviri zdravilne vode. Otroke sem želela seznaniti o pomenu vode za življenje, krati pa jim predstaviti naravne in zdravilne izvire, ki nam jih ponuja narava v domačem okolju.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Premalo se zavedamo, kako srečni in veseli smo lahko, da nam iz pip teče pitna, čista, neoporečna voda. Kakovost naše pitne vode je odlična in kadarkoli odpremo pipo, se lahko v trenutku odžejamo, ne da bi morali za to v trgovino. Poleg tega pitje vode iz pipe ne povzroča nepotrebnih odpadkov – plastenk, steklenic ...

To dejstvo bi morali veliko bolj ceniti, zato je prav, da naše otroke navadimo na to, da je voda dragocena tekočina. V mnogih revnih predelih sveta vode nimajo zaradi suše,  drugje pa je tako onesnažena, da ni primerna za pitje in ljudje morajo tam vodo prekuhavati ali uporabljati ustekleničeno.

 

Sledili smo naslednjim ciljem:  

-       Povečati osveščenost otrok glede varovanja okolja in vodnih virov.

-       spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

-       Otroke ozaveščati o pomenu vode za življenje.

 

Projekt Voda teče, nič ne reče smo izvajali skozi celo šolsko letu. V mesecu septembru smo si ogledali izvir potoka, ki teče mimo našega vrtca. Opazovali smo ga v različnih vremenskih obdobjih in prihajali do spoznanja kdaj in zakaj je voda v potoku višja, spreminja barva, gostota … .

Ob mestu izvira stoji mlin, do katerega se večkrat v različnih letnih časih odpravimo na sprehod. Mlin je ena izmed turističnih točk, ki je v našem kraju. Na poti se ustavimo pri vrelcu naravne zdravilne vode in opazujemo spremembe v naravi. Večkrat imamo priložnost opazovati ljudi, ki prihajajo po zdravilno vodo.

Ker pa to ni edini vrelec zdravilne vode, smo se odpravili še na ogled Kraljevega vrelca v Spodnji Kostrivnici. Tam nas je pričakala predsednica krajevne skupnosti Kostrivnica ga. Marija Čakš. Seznanila nas je z zgodovino tega vrelca in o delovanju črpalke. Otrokom je omogočila, da so sami zavrteli kolo in s tem pri črpali vodo (slatino) iz globine. To smo tudi poskusili. Že na mimiki obraza otrok je bilo prepoznati katerim je voda všeč in katerim ne.

 

KAJ SO SI OTROCI ZAPONILI:

-       Bili smo pri Kraljevem vrelcu. Marija je rekla, da to še raziskujejo (zakaj se vrelec imenuje Kraljevi) in ne morejo najti.

-       Povedla nam je, da so ukradli en del.

-       O onem loncu je povedla, ko je blo nekaj gore napisano – štampiljka je bla gore. Potoval je po celem svetu. Noter je bla kraljeva voda.

-       Tam je bla taka pumpa, pa je prišla ven taka voda. Vrteti smo mogli.

-       Pokazala nam je še, ko pride ven, voda ven šprica.

-       Tiste pipe ne morejo tak naredit – ko je bla.

-       Eni ljudje so raziskovali notre, pa povedla nam je še, da so blen otre take stopnice, polne vode, globok je 24 metrov. Naredli so take slike. To so bli jamarji.

-       Ona je našla dve steklenice in so pri njej shranjene.

 

 

KAKŠNA JE BILA VODA?

-       Dobra, kisla, mela je male minerale, užitna, zdravilna, mela je male mehurčke, špricala je.

 

 

 

DEJAVNOSTI, KI SMO JIH IZVEDLI V SKUPINI:

-       preko različnih virov smo prihajali do informacij o vodi (spletne strani, knjige, leksikoni …) in si preko tega širili besedišče (minerali, zdravilni učinki, slatina, stoječa, tekoča voda, agregatna stanja…),

-       zaznavali vodo z vsemi čutili,

-       opazovali potok v različnih vremenskih obdobjih

-       spoznavali vodo v različnih agregatnih stanjih,

-       izvedli eksperimente: Kaj se potopi/potone, kroženje in izhlapevanje vode, mešanje snovi v vodi… ,

-       risali in slikali v različnih likovnih tehnikah,

-       spoznali tekoče in stoječe vode in ponazorili z miselnim vzorcem,

-       spoznavali lastnosti potočne vode in jo primerjali s pitno vodo (zakaj potočna voda ni užitna, za kakšne namene jo lahko uporabimo, …),

-       spoznavali življenje v vodi,

-       ogledali smo si vodohran,

-       gibalno ponazarjali kapljice, potok,

-       se igrali rajalne igre Štorklja in žabe,

-       prepevali ljudske pesmice Ob bistrem potočku, Dekle je po vodo šla,

-       usvajali deklamacijo N. Maurer Mala ribica,

-       v zimskem času smo sneg oblikovali, ga barvali in spoznavali njegove lastnosti, opazovali taljenje snega.

 

V pomoč pri izvedbi projekta nam je bila tudi knjiga Kostrivnica skozi čas, katere avtorica je Marija Čakš. V njej opisuje zgodbe naših krajev, zgodovino in pomen naravnih vrelcev.  V knjigi poudarja, da je bila Kostrivnica kot kraj že od nekdaj nekaj posebnega.

Zato meniva, da je prav, da te zapise približamo že predšolskim otrokom v upanju, da bodo nadaljevali in ohranjali kulturno dediščino, med katerimi so tudi naravni vrelci zdravilne vode.

 

 

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji