Vitamini A, B, C, D, E..., da gibanje nam lažje gre

Avtor prispevka : Silvana Rupnik, objavljeno 15.05.2019 14:47:01
KATEGORIJA:
Zdravje in dobro počutje
KLJUČNE BESEDE:
Hrana, Gibanje, Vrt
POVZETEK:

Tema o zdravi prehrani in gibanju je v današnjem času zelo pomembna. Zanjo še vedno potrebujemo dovolj znanja, motivacije, vaje in hkrati zgleda, ki ga odrasli prenašamo na otroke. S sodelavko se trudiva, da otrokom vnašava veselje do narave, sebe, gibanja, hrane ipd.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

1 UVOD

Tema o zdravi prehrani in gibanju, ki je zajeta v članku z naslovom Vitamini A, B, C, D, E ..., da gibanje nam lažje gre, je v današnjem času zelo pomembna. Zanjo pa še vedno potrebujemo dovolj znanja, motivacije, vaje in hkrati zgleda, ki ga odrasli prenašamo na otroke. V skupini, s katero delam skupaj s sodelavko pomočnico vzgojiteljico Irmo Čerin, to izvajamo že od malih nog, saj sem z nekaterimi skupaj že od 11. meseca dalje. S sodelavko sva se trudili in se še trudiva, da otrokom vnašava veselje do narave, sebe, gibanja, hrane in vsega, kar nas obdaja.

Pomembno je, da je otrok obkrožen z ljudmi, ki mu pomagajo, da razvija vse potenciale. Za pravilen fizični in psihični razvoj je vsekakor potrebno vsakodnevno gibanje, predvsem na prostem, v naravi. Vse to je lažje izvedljivo, če je podpora s strani staršev, vodstva, sodelavke. Poskrbeti je potrebno, da otroci zaužijejo dovolj tekočine, hranljive hrane, ki vsebuje dovolj sadja in zelenjave. Prav pri slednji se otroci najtežje navadijo na njen okus. S sodelavko se trudiva, da preizkušajo, skrbijo zase in za svoje otroke, ki so z njimi v skupini. Sedaj, ko so stari 3–4 leta, se že vidni učinki skrbi zase (za zdravje, higieno, gibanje ...).

V samem članku sem se dotaknila teme o prehrani in prehranjevanju otrok v vrtcu (od vsega začetka do danes), o preskrbi z lastno hrano, o pripravi obrokov, o gibanju, in sicer v vrtcu, na vrtčevskem igrišču, v telovadnici, v okolici in gozdu in o tem, da je nujno potrebno sodelovanje s starši, da se otrok razvija v polnosti.

 
2 PREHRANJEVALNE NAVADE V VRTCU

Že v uvajalnem obdobju, septembra 2016, smo si zadale cilj s področja hrane, in sicer, da otrok spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja (Kurikulum, 1999). Dejavnosti, ki so bile s tem povezane, so bile predvsem rutinske narave – raznovrsten zajtrk, sadna malica in kosilo, pri čemer otrok pokuša, preizkuša, tipa in sčasoma tudi zaužije hrano v tolikšni meri, kolikor je potrebuje za zdrav razvoj. Nekateri so bili ob prihodu v vrtec stari že leto in pol, zato smo se ob hrani oz. hranjenju pogovarjali, hrano poimenovali, pozitivno komentirali okus ipd.

Dva otroka sta pred vstopom v vrtec zaužila le 3–6 žlic goste, pasirane hrane na obrok. Dotlej sta bila izključno na materinem mleku in mlečnih kašah. Za naju s sodelavko je bil to  velik izziv, da ju privadimo na gosto, raznovrstno hrano, ki je vse pogosteje vsebovala manjše koščke. V nekaj mesecih sva dosegli, da sta otroka jedla, žvečila in uživala hrano v koščkih in se pri tem nista »dušila«. Tudi za druge otroke, ki so vstopili v vrtec z 11. mesecem, je bilo pomembno, da pričnejo z žvečenjem večjih koščkov.

Obenem sva jih z raznovrstno prehrano uvajali v različne okuse, prehrambne navade in na pestrost, ki jo ponuja vrtčevska kuhinja. Sprva so imeli najraje mlečno kašo, pire krompir in banano. Med njimi so bili otroci, ki so že uživali solato (zelena solata, rdeča pesa ...). Nekatere okuse so otroci okušali prvič, saj prej niso imeli te možnosti zaradi same starosti otrok in sezonske hrane, ki je najbolj dosegljiva v določenem letnem času. Danes večina je vse, kar jim ponudimo, z možnostjo izbire.

V vsakem letnem času smo si zadali, da raziskujejo in spoznavajo sezonsko sadje (in zelenjavo) z vsemi čutili, preko različnih dejavnostih (Kurikulum, 1999).

Jeseni so bili na razpolago jabolka, hruške, grozdje, slive, buče, pozimi kaki, mandarine in pomaranče, spomladi češnje, poleti jagode, borovnice, paradižnik in začimbe. Včasih je bilo zanimivo opazovati otrokove grimase, ko je pokusil nekaj novega. Večkrat, ko so imeli možnost okušati hrano, bolj so bili uspešni pri sprejemanju živila in tako brez dodatnih spodbud uživali, kar jim je bilo ponujeno.

Naravne pridelke oz. semena smo uporabili za igro (igra v kotičku dom in družina), razvijanje fine motorike (razvrščanje semen, igra z jedilnim škrobom), pri likovni dejavnosti (tiskanje, barvanje na temo jesenskih pridelkov, slikanje s tempera barvami), pri glasbeni dejavnosti (pesmi o jabolkih, kostanjih, češnjah), pri jezikovnih dejavnostih (prebiranje kartonk s sadjem in zelenjavo ter poimenovanje le-teh, branje zgodb Buča Debeluča, Ježek in jabolko, prstna igra Miška in krt, izražanje želj: pije, ko je žejen …), naravi (sušenje sadja, skrb zase, zasaditev gredic), matematiki (razvrščanje sadja in zelenjave, sestavljanje sestavljank) in gibanju (sprehodi v gozd, na tržnico, telovadne ure, igra na igrišču, igre z žogo, vožnja s skiroji in poganjali …).

Danes vsi ne jedo vsega, vendar jim vedno ponudimo hrano, da jo vsaj poskusijo. Več kot 80 % jih je zelenjavo (solata, priloga, sveža ob zajtrku) in vsi imajo radi sadje, ki ga imamo vedno na razpolago, vsaj dve različni  vrsti – prilagojeno glede na sezono.

 
2.1 Priprava obroka

Da bi pomen obroka bolje konkretizirali, smo se lotili kuhanja že v skupini 1–2 leti. Ker smo eko vrtec in smo se s tem vključili v projekt Reciklirana kuharija, smo izkoristili pire krompir za izdelavo njokov. Kuhali smo tudi zelenjavne mineštre, pri čemer so sami rezali zelenjavo, sadne kompote, pekli piškote in kruh.

V letošnjem letu smo pri praznovanju rojstnega dneva sladkarije zamenjali s sadjem, s katerim izdelamo sadne napitke.

 
2.2  Vrtiček

Vsaka igralnica v Vrtcu Ledina ima svojo teraso in na njej vrtiček, na katerem sva s sodelavko že v poletnih mesecih posadili paradižnik in jagode, ki smo jih sproti obirali in zaužili.

Ker pa je bil vrtiček za otroke previsok, da bi lahko sami dostopali do pridelkov, sva si s sodelavko omislili, da zemljo in zelenjavo približava na otrokom dosegljivo višino. Spomladi 2017 sva za doseganje cilja, da otrok spoznava živo (rastline: zelenjava, sadje in cvetlice) in neživo naravo (Marjanovič Umek idr., 2001), pripravili tri velike cvetlične lonce, v katere smo naprej naložili kamne, nato slamo in potem zemljo, pomešano s stiroporom. Vanje smo zasadili začimbe in solato.

 

Na samo teraso smo zeleno solato tudi zasejali in tako imeli možnost opazovati celoten postopek – od setve in rasti do zaužitja. Ob tej dalj časa trajajoči dejavnosti so spoznali, da so za pridelavo hrane potrebni trud, red in skrb. Zaradi same izkušnje so tako še bolj uživali v hrani.

3 GIBANJE

Sprva smo si zadali cilj razvijanja koordinacije oziroma skladnosti gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog), ravnotežje (Kurikulum, 1999). Ta cilj smo poskušali udejanjiti preko različnih gibalnih dejavnosti, pri katerih so izražali naravne oblike gibanja (hoja, tek, lazenje, plazenje, plezanje v igralnici in po različnih rekvizitih – blazinah). Naš cilj je bil in je še, da veselje in potrebo po gibanju izkoristimo v najboljših zmožnostih. Gibalne dejavnosti v uvajalnem obdobju so bile: plazenje (po ravni, valoviti podlagi), hoja (s copati ali z boso nogo, ob opori oz. držanju odraslega, samostojna hoja po igralnici, po praznem prostoru in ob različnih ovirah (otroci, stoli, mize, igrače, škatle), gibalne igre v igralnici, garderobi ali na terasi (noč-dan, pozibavanje, korakanje, tek ...), opazovanje in oponašanje gibov živali (medved, miš, kača, zajec), plazenje, kobacanje po tleh, čez ovire (klopca, blazina), med ovirami (stožci, škatle), pod ovirami (pod mizo, stopom, skozi tunel ipd.), premikanje predmetov s potiskanjem (škatla, voziček), hoja po stopnicah (iz drugega nadstropja v pritličje), dvig in spuščanje po toboganu ter sprehodi v bližnjo in daljno okolico vrtca. Glede na to, da je vrtec v središču mesta Ljubljane, je bil varen sprehod ključnega pomena, saj je cesta v neposredni bližini vrtca, zato je bilo potrebno, da so otroci upoštevali pravila (hoja v parih, držanje vrvice, brez porivanja). Sprva so bili sprehodi izredno kratki, do 100 metrov. Danes nam pohod na grad, v Tivoli ne dela težav, le da mlajši potrebujejo več spodbud.

 

Nato smo prešli na različne elementarne igre (lovljenje, skrivanje, rajanje, žoganje). Lansko leto so na različnih igriščih razvijali sposobnost koordinacije gibanja, vztrajnosti, ravnotežja, hitrosti, moči. V vseh letnih časih smo hodili v naravo (park Tabor, Tivoli, grajski grič, park Navje, Tabor) in na sprehode po bližnji okolici vrtca ter po mestu. Poleg vsega doseženega je danes večina že spretna v vožnji s skirojem ali poganjalcem. 

 

3.1 Gibanje v telovadnici

V vrtcu Ledina imamo prostorno telovadnico, v kateri so različni telovadni pripomočki, s katerimi lahko otrok vadi v svojih gibalnih spretnostih. Sprva smo telovadnico uporabljali za osnovne oblike gibanja (plazenje, hoja, tek). Za ogrevanje so vedno tekli (lovljenje, tek v krogu, lovljenje malih in večjih žog ...).

Tek v telovadnici jih vedno sprošča, saj je v njej dovolj prostora za vse. Na začetku je bilo pri teku veliko padcev, a so začetni jok in nerodnost hitro premagali. Danes vsi zelo radi tečejo, razen enega fanta, ki pri tem potrebuje nenehne spodbude. V mesecu maju se bomo prvič udeležili krosa v Ljubljana Tivoli.

Telovadna ura je po začetnem ogrevanju sestavljena iz poligona, kjer smo vsakič dodali nov, zahtevnejši element. Poligon je običajno sestavljen iz vlečenja po klopci, obešanja za vrv, plezanja po ribstolu, hoje/plazenja pod/nad stožci s palicami, hoje po različni površini, plezanja po plezalni steni, kotaljenja po blazini ali prevala, meta žoge na koš, poskokov v obroče ... Letos smo po poligonu dodali štafetne igre (običajno so povezane s žogo), ki so jih hitro osvojili. Namesto štafetnih iger se igramo ptički v gnezda, kdo se boji črnega moža ipd. Na koncu vedno sledi sprostitev (masaža, vizualizacija).

Športno raznolikost oz. osvojene gibalne veščine smo zaznali tudi izven vrtčevskih zidov. V to smo vključili starše, ki so v zimskih mesecih prinesli fotografije otrok, na katerih je razviden zimski šport. Nekateri še niso dosegli četrtega leta, a so se imeli možnost sankati, drsati, smučati.

 

3.2 Gibanje v povezavi s plesom

Gibanje smo prenesli tudi na umetnost, in sicer preko izraznega plesa, posnemanja plesa odraslega in starejših otrok ali samo pozibavanja ob glasbi. To jih je velikokrat pomirilo. Vsi so ob glasbi zaplesali oz. se pozibavali. En otrok je v izražanju giba v ritmu zelo izstopal, saj je uporabil celotno telo (glavo, roke, boke, noge). Izvajanje dejavnosti v ritmu z rokami in nogami ter z uporabo različnih rekvizitov (krpice, plastenke, tulci, gumijasti mali obroči, plesni trakovi) so otroci oboževali. Hkrati pa so se, v povezavi s plesnim rekvizitom, urili v koordinaciji oči-roke-noge (Marjanovič Umek idr., 2001).

 

3.3 Sodelovanje s starši

Sodelovanje s starši smo razširili tudi na gibalno področje. Sprva sva spodbujali starše pri odvajanju od steklenic, uvajanju nepasirane hrane, odvajanju od vozička, spodbujanju otroka pri gibanju. Prvo leto smo izkoristili telovadnico, v kateri so imeli starši skupaj z otroki možnost telovadbe na postavljenem poligonu, ki je vključeval posamezne postaje, pri katerih je otrok potreboval pomoč odraslega (starša). Tako so lahko preko popoldanske dejavnosti osvojili gibalne veščine. Tovrstno druženje je bilo staršem všeč, zato smo ga ponovili tudi v naslednjem šolskem letu.

Od drugega leta dalje so otroci vključeni v projekt Mali sonček (Videmšek idr., 2012) in s tem  povezane Igre brez meja, ki smo jih do sedaj vedno izpeljali skupaj s celotnim starostnim aktivom. Za otroke (ob pomoči staršev) smo postavili več različnih gibalnih postaj, na katerih so morali opraviti zadano nalogo. Otroci in starši so se v igre vživeli in uživali ter dosledno upoštevali pravila.

4 ALTERMED

Vse zgoraj zapisano smo pokazale na eko sejmu v Celju, na sejmu Altermed. Preko fotografij smo obiskovalcem pokazali, kaj vse počnemo z otroki (kuhanje, gibanje ...). Pripravili smo zgibanko z recepti zdravih prigrizkov. Prigrizke, pirin kruh z marmelado, zdrave slaščice (korenčkovi in sadni mafini) in suho sadje so lahko obiskovalci tudi preizkusili. S strokovnimi delavkami smo na razstavi osvojile 1. mesto.

5 ZAKLJUČEK

Ko jih danes opazujem, ugotovim, da jedo vso hrano, najraje pa sadje, ki ga imamo vedno na voljo.

Zaradi rednega prezračevanja, skrbi za higieno, zdravo prehrano, dovolj zaužite tekočine in dovolj gibanja so otroci v tej skupini izredno zdravi, saj je njihova povprečna prisotnost nad 80 %. Želja in vzpodbuda za naprej pa je, da bodo otroci dovolj aktivni, da bodo osvajali nova znanja preko aktivnega učenja, giba in seveda preko gibanja na prostem.

6 LITERATURA

     1. Kurikulum za vrtce. 1999. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

     2. Marjanovič Umek, L., Kroflič, R., Videmšek, M. idr. 2001. Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

     3. Videmšek, M., Stančevič, B. in Zajec, J. 2012. Mali sonček. Gibalno/športni program za predšolske otroke. Ljubljana: Zavod za šport RS Planica.

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji