Pohodništvo v Vrtcu Zreče

 V dobi tehnologije in vse večje odvisnosti od elektronskih naprav v našem vrtcu težimo k temu, da čim več časa preživimo v naravi. Ob implementiranih gibalnih dejavnostih v času vzgojno-izobraževalnega procesa ponujamo otrokom obogatitveno dejavnost Pohodništvo, ki se v vrtcu izvaja že 20 let. Z leti opažamo vse večje število vključenih otrok, kar kaže na to, da se tudi starši zavedajo pozitivnega pomena hoje po gozdu in hoje ob vodi v spomladanskem cvetenju ali jesenskem šelestenju suhega listja ter gazenja po snegu.

Dejavnost je namenjena otrokom od 4. leta do vstopa v šolo. Vključeni dobijo Cici dnevnik, ki ga izdaja Planinska zveza Slovenije. Vanj beležimo posamezne pohode. Vsako šolsko leto jih načrtujemo osem, torej dva na letni čas. Pohodni čas traja do štiri ure z vmesnimi počitki po srednje strmem terenu. Poleg pohodov organiziramo tudi dvodnevni tabor na Skomarju ali na Gorenju nad Zrečami.

Cilji pohodništva

Otrokovo doživljanje in dojemanje sveta temelji na dražljajih, ki izvirajo iz okolja. Videmšek in Pišot (2007, str. 124) navajata, da načrtovanje pohodništva v vrtcih temelji na podlagi predvidenih ciljev:

·         »spodbujanje in omogočanje veselja do hoje v naravi in premagovanja napora,

·         spoznavanje ustreznega ravnanja za varno in prijetno gibanje v naravi,

·         razvijanje vzdržljivosti,

·         razvijanje vztrajnosti.«

Mentorice pohodništva skrbno načrtujemo cilje v letnem delovnem načrtu obogatitvene dejavnosti Pohodništvo Vrtca Zreče:

·         Omogočanje in spodbujanje gibalnih dejavnosti.

·         Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja po različnih terenih.

·         Skrb za zdravje in krepitev telesa.

·         Razvijanje orientacije, prepoznavanje in sledenje markacijam.

·         Opazovanje in doživljanje narave z vsemi čutili v vseh letnih časih.

·         Razvijanje prijateljstva, sodelovanje, vztrajnost.

·         Razvijanje samostojnosti.

·         Spoznavanje okoliških hribov in gričev.

Kam nas bo vodila pot?

Poleg ciljev skupaj s planinsko vodnico načrtujemo tudi poti, ki jih bomo prehodili. Zahtevnost poti določamo gleda na vremenske razmere in letni čas ob upoštevanju psihičnih in fizičnih sposobnosti otrok. Poleg tega določene poti v različnih pogojih prehodimo večkrat. Tako na istih poteh otroci spoznajo spreminjanje narave in težavnost poti v različnih letnih časih.

Pred odhodom

 Da bodo postali pravi pohodniki, potrebujejo primerno opremo. Na uvodnem sestanku starše seznanimo s primerno obutvijo in primernimi oblačili ter z vsebino nahrbtnika, ki vključuje malico, posladek ter zadostno količino tekočine. V sklopu krovnih projektov Zdravje v vrtcu, Eko projekt ter FIT projekt, integriranih v vrtcu, dajemo poudarek zdravemu prigrizku ter pitju vode. Predstavimo jim tudi cilje in načrtovane poti.

Pot pod noge

Naše mesto leži tik pod obronki Pohorja. Vrtec je v neposredni bližini gozdov, hribov, sadovnjakov, potokov, reke Dravinje in jezera. Tako nam ni težko izbrati primernega cilja. Poti, ki jih izbiramo, so raznolike in poučne, označene z markacijami ali učnimi tablami. Na začrtani poti vidimo stvari, ki so otrokom zanimive. Mnoge od njih so trenutne, nenačrtovane, pa vendar poučne, skrivnostne in razmišljajoče.

Pohod ni samo hoja, ampak tudi odkrivanje biotske raznolikosti narave. Na poti prepoznavamo in poimenujemo drevesa, vonjamo različne cvetlice, jih med sabo primerjamo, raziskujemo talno rastlinje. Nabiramo jagode, okušamo zajčjo deteljico, kislico in užitne gobe. Pot nam prekrižajo tudi živali. Nemalokrat srečamo veverico, opazujemo ptice in poslušamo njihovo žvrgolenje. Mravljišče otroke vedno znova očara. Pozorno opazujejo delo mravelj. Večkrat pa opazimo tudi kaj nenavadnega, kot je zmrznjen deževnik, povožena žaba, poginula miš ali riba. Otroci ob takih situacijah izražajo svojo empatijo. Pot nam prekrižajo manjši potoki, ki jih preskakujejo in s tem preizkušajo svojo spretnost. Tudi postanki so pogosti, da se odžejamo in odpočijemo. Pohod vključuje tudi domišljijske igre v gozdu in ob potoku, elementarne igre na travniku, socialne igre, prepevanje pesmic.

Vsak otrok nosi svoj nahrbtnik in vse, kar je v njem. Zanje je najpomembnejša malica in seveda priboljški. Te so pripravljeni deliti, čeprav so najbolj veseli škratovega presenečenja, saj nam škrat na poti nastavi presenečenje. To je nagrada za prehojeno pot in motivacija za nadaljnjo pot do cilja, kjer jih čakajo starši.

Poleg gibalnih aktivnosti otroke seznanjamo s pomenom čistega in zdravega okolja. V ta namen skrbno pospravimo vse odpadke nazaj v nahrbtnik in jih odnesemo domov. Na poteh se krepijo prijateljske vezi, strpnost ter pomoč drug drugemu.

Juhuhu, tabor je tu!

 Ob koncu šolskega leta izvedemo sedaj že tradicionalni, dvodnevni tabor. To je posebna izkušnja za otroke – bivanje brez staršev, ki jih pripeljejo na dogovorjeno mesto. V večernih urah se odpravimo na nočni pohod, kjer s svetilkami raziskujejo pot. Za otroke je to neprecenljiva izkušnja. Drevesa imajo drugačno obliko, šelestenje listov se sliši drugače, na poti zasledijo stopinje škrata, v upanju, da se bo vendarle prikazal. Za večerjo jim pripravimo škratov »gris«, ki je tokrat še posebej okusen. Naslednji dan se nam pridružijo starši. Skupaj se odpeljemo na Roglo in se peš podamo na Lovrenška jezera ali prehodimo Škratovo pot. Ob zaključku tabora vsak otrok dobi pridobljeno priznanje.

Nalepko markacije prejme otrok za štiri opravljene pohode. Za osem pohodov prejme nalepko Gorskega apolona. Za dvanajst pohodov pa prejme nalepko Clusijevega svišča. Za šestnajst opravljenih pohodov (vključen dve leti) pridobi diplomo in dnevnik Mladi planinec 1. (Lenart, 2011).

Vloga mentoric:

Za vsak pohod se temeljito pripravimo, tako po strokovni kot organizacijski strani:

·         Ogled poti (varnost, predviden čas hoje, kaj je možno videti, kje bo škrat pustil presenečenje, kje čakajo starši).

·         Oblikovanje vabil s kratkim opisom poti, predvidenim časom in mestom prihoda, potrebno opremo, hrano in napitkom.

·         Pregled opreme pred odhodom.

·         Skrb za varnost, da so otroci glede na hojo primerno oblečeni, da dovolj pijejo, da opazujemo otrokovo počutje in ustrezno odreagiramo.

·         Po končanem prihodu mentorice evalviramo izlet.

·         Organizacija tabora in izleta z avtobusom.

Sklepne misli

Na cilju so vsi zmagovalci. In zavest, kaj zmorejo z lastnimi nogami, vliva otrokom samozaupanje in jim oblikuje pozitivno samopodobo. Nepozabni so pogledi v dolino pod nami. Vsak trenutek doživijo nov pogled in zanimivost, kar jih pomirja in hkrati napolni z novo energijo. To nam mentoricam daje spodbudo in navdih, da izvajamo dejavnost predano in z velikim veseljem, saj smo tudi same predane planinke in članice Planinske zveze Slovenije.

»Če se res želimo naučiti ceniti raznolikost narave, jo moramo raziskovati na čim več različnih načinov.« (Fiona Danks)

Literatura:

Ažman, M., Jazbec, L., Jazbec, M., Peršolja, B. in Pollak, B. (2001). Mentor planinske skupine: učbenik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.

Kristan, S. (1993). V gore ... Izletništvo, pohodništvo, gorništvo. Radovljica: Didakta.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad Republike Slovenije za šolstvo.

Lenart, V. (ur.) (2011). Mladinska priloga obvestil PZS/posebna izdaja. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.

Murphy, S. (2010). Hoja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Stritar, A., Stritar, U. (1998). Z otroki v gore: družinski izleti. Ljubljana: Sidarta.

Videmšek, M., Pišot, R., (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport. Inštitut za šport.