Ustanova: OŠ Tišina

Ob zavedanju  dejstev, kako pomembno je uživanje zelenjave v obdobju rasti za mladostnike,  sem začela razmišljati, kako učencem  približati zelenjavo, jim ponuditi nove okuse in pripraviti do stopnje, da bo zelenjava dobila boljše mesto v verigi uravnotežene prehrane.
Tudi na naši šoli ugotavljamo, da je zelenjava med manj priljubljeno prehrano in da je učenci zaužijejo veliko manj kot je priporočljivo, s tem pa njihov organizem ne dobi zadostne količine  vitaminov, mineralov  in drugih snovi, ki jih zelenjava vsebuje.
Poskušali smo s pogovori na razrednih urah, z raznimi delavnicami, s predavanji za učence in starše, vendar prišli do ugotovitve, da je teorija zdaleč premalo za kakšne vidne spremembe.
Kot učiteljica gospodinjstva v šestem razredu  ( gospodinjstvo letos poučujem tretje leto , drugače pa že 35 let matematiko) sem čutila nekakšno odgovornost, da tudi sama dodam  kamenček k izboljšavi na področju prehrane pri naših učencih.
V projektu je sodelovalo 9 učencev, ki obiskujejo izbirni predmet Sodobna prehrana in 38 učencev 6. razredov pri pouku gospodinjstva.
1.    Korak
Naša šola leži v ruralnem okolju. Redke so hiše, kjer ni vsaj par kvadratnih metrov vrta, ki je ponos skoraj sleherne gospodinje na vasi. Jesenski čas je ravno pravšnji za pobiranje različnih plodov z domačih vrtov in iz njih  pripraviti pravo pašo za oči.
Tako že tretje leto pri gospodinjstvu pripravljamo zelenjavni krožnik z miško. Miška  (trdo kuhano jajce)  je bila dodana za  oči, da je potem zelenjava bolj teknila.
Letos smo zelenjavni krožnik pripravljali v sredini septembra in vse to je bila predpriprava za  16. oktober,  ko smo obeležili svetovni dan hrane.
Z učenci se dogovorim, da zelenjavo naberejo v domačem vrtu ali pri babici. Prinesejo tudi kakšno zelenjavo, ki je posebne oblike, kaj zanimivega, česar vsi ne poznamo. Tudi sama se včasih začudim, kaj vse imajo gospodinje na vrtu. Plodove si med seboj tudi zamenjajo in velikokrat eden drugega prepričujejo, kako je dobro.
Veselje je bilo opazovati učence, kako so s svojimi idejami ustvarjali krožnike, kar je pa še pomembneje, so vso  pripravljeno hrano tudi pojedli.

2.    Korak
Učenci izbirnega predmeta Sodobna prehrana in pouka gospodinjstva iz 6.razreda, smo ob svetovnem dnevu hrane pripravili dan odprtih vrat GOSPODINJSKE UČILNICE.
Pripravili smo akcijski načrt, saj je bilo potrebno nabaviti velike količine zelenjave in drugih proizvodov,  želeli smo, da vsak učenec  poskusi vsaj dve pripravljeni jedi.
Delo je potekalo kot po tekočem traku. Vsak je imel svojo zadolžitev. Na razpolago smo imeli dve učilnici. V eni se je vse bolj pripravljalo, v gospodinjski učilnici se je kuhalo, peklo in že servirano hrano dajalo na lepo pripravljeno mizo.
Ko je bilo vse pripravljeno, je bila učilnica prava paša za oči.
Eni so rezali zelenjavo, drugi so kuhali, pekli, pripravljali mizo, zlagali prtičke, mešali solate, pripravljali smutije, kuhali kompot, pripravljene jedi zlagali na krožnike in še in še opravil je bilo.
Celo dopoldne so učenci prihajali, kukali v učilnico in vsak odmor spraševali kdaj lahko pridejo  poskušat, saj je iz učilnice zelo dišalo.
Z nestrpnostjo so vsi pričakovali 12. uro  in cela šola je govorila o  dogajanju v gospodinjski učilnici. Pogledovali so na plakate, ki so bili nalepljeni po hodnikih in vse to je vzpodbujalo brbončice, ki so bile pripravljene na okušanje nepoznanih okusov.

Tudi tisti, ki ne marajo zelenjave, so bili navdušeni, dobrote pa so slastno pokušali.

Miza je ponujala:
•    zelenjavna nabodala
•    paradižnikove pikapolonice
•    bučne mafine
•    solato s čičeriko
•    solato z lečo
•    solato z ajdovo kašo
•    pečena jabolka s cimetom
•    smuti iz rdeče pese, banane in jogurta
•    bučni kompot
•    pečen krompir
•    špinačni burek
•    blitvin žepek
•    kostanje
•    korenčkov čips
•    čips rdeče pese
•    bučna semena
•    zdravilni napitek iz pomaranče, ingverja in meda
Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje ugotavlja, da je pri mladih velik problem  uživanje zdrave in uravnotežene prehrane (predvsem zelenjave).
Torej ni naključje, da je bila prav zelenjava rdeča nit naših aktivnosti.
Tako sem lahko s pridom izkoristila  učne sklope, ki se pojavljajo pri  predmetu gospodinjstvo  v šestem razredu in izbirnem predmetu  Sodobna prehrana, ter  z učenci izvedla teoretični in  praktični del vsebin  na zelo pester način.

Izvedli smo tudi medpredmetno povezovanje  z izbirnim predmetom nemščina, saj so ravno v tem času obravnavali prehrano. Tako se je vključila tudi učiteljica nemščine in vso hrano, pribor in delo smo poimenovali tudi v nemškem jeziku.

Pozitivne izkušnje:
•    Učence prepričati, da je za njihovo rast in zdravje nujno potrebno uživanje zelenjave
•    Okušanje hrane, ki je nismo vajeni
•    Hrana naj bo uravnotežena in pestra
•    Priprava hrane mora biti skrbno načrtovana
•    Kultura prehranjevanja, bonton
•    Moderni način serviranja hrane
•    Samopostrežni način prehranjevanja, osnovno vodilo: VZEMI TOLIKO, KOLIKOR BOŠ POJEDEL
•    Estetika pri prehrani
•    Ročne spretnosti
•    Dobrodelnost
Imela sem srečo, da na posebne ovire nisem naletela.
Ker sem sama bila nad našim projektom zelo navdušena, sem si  res  želela, da nam uspe. Tako sem predstavila tudi učencem in tudi oni so projekt vzeli za svojega.
V veliko pomoč so mi bile sodelavke, ki so bile pripravljene vsak trenutek vskočiti in pomagati, saj je bil to zelo, zelo  velik zalogaj. V učilnici se je na degustaciji zvrstilo okrog 300 učencev, tako da smo morali pripraviti velike količine hrane.
Učenci pa so se zelo potrudili in vsak je prispeval svoj delež k uspešno opravljenemu delu.

1.    Komunikacija:
Vstopnica na degustacijo je bila pet zamaškov.
Zbrali smo dve vreči zamaškov, saj jih je večina prinesla več kot samo pet. Torej smo bili tudi humanitarni.
Nekaj utrinkov, ki so jih zapisali obiskovalci.
Iz gospodinjske učilnice je zelo lepo dišalo. Ko smo prišli noter, nismo več hoteli ven. Hrana je bila zelo dobra. Nisem si mislila, da se lahko toliko jedi naredi iz zelenjave. Najbolj dober je bil kompot iz buč, smuti, zelenjavno nabodalo in miške. Želim si, da bi lahko to jedli vsak dan.
Nika Novak, 5. a
Iz gospodinjske učilnice je celo dopoldne zelo dišalo. Ko smo prišli v učilnico, nisem vedela, kaj naj vzamem. Vse, kar je bilo pripravljeno, je bilo zelo okusno.
Katarina Škalič, 5. a
Všeč mi je bilo, da je bila vstopnica za gospodinjsko učilnico pet zamaškov. Želim si, da bi lahko take dobrote jedli še večkrat.
Selin Kovač, 5. a

Že na poti v gospodinjsko učilnico je na hodniku prijetno dišalo. Na mizah, ki so bile lepo dekorirane, so bile slastne dobrote. Hrana je bila izvrstno pripravljena tudi za oči. Poudarek je bil na zelenjavi. Hrano smo poskušali v prijetnem vzdušju in vse je bilo izvrstno. Hvala vsem, ki so se potrudili za nas.
Tia Berden, 9. b

Priporočilo NIJZ je, vključiti v jedilnik več sadja in predvsem zelenjave. Kot vemo, je pri veliki večini učencev zelenjava razmeroma nepriljubljena. Nemalokrat opažam, da ravno zelenjava in zelenjavne jedi pristanejo med zavrženo hrano. Kaj narediti, da postane zelenjava med učenci bolj priljubljena?
Enega izmed načinov so prikazali učenci naše šole, pri predmetu sodobna prehrana in gospodinjstvo. Pripravili so »Dan odprtih vrat gospodinjske učilnice«, s poudarkom na pripravi jedi iz zelenjave.
Gospodinjska učilnica je na ta dan resnično zaživela – učenci so ves dopoldan pripravljali najrazličnejše jedi iz zelenjave. Iz učilnice je omamno dišalo po dobrotah. Učenci so z zanimanjem poskušali in spoznavali zelenjavne jedi, ki jih morda še nikoli niso poskusili. Nad okusi so bili navdušeni, mnogi so izrazili željo, da bi imeli te jedi večkrat na jedilniku.
Nekatere bomo zagotovo vključili v šolski jedilnik.

Organizatorka  šolske prehrane
Lea Dšuban

2.    Prihodnji koraki:
Vsekakor bomo težili k temu, da bomo del te ponudbe prenesli v šolsko kuhinjo.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bil dan nadvse uspešno izveden in da smo marsikomu polepšali dan in okus, ter ga prepričali, da je tudi  ZELENJAVA KUL.
Učenci se doma zelo malo časa zadržujejo v kuhinji, ne pomagajo pri kuhinjskih opravilih, zato so nekateri zelo nespretni z nožem, lupilcem, strgalom in še s čim.
Večina jih ne zna pripraviti nobene jedi. Postavi se vprašanje, zakaj je to tako?
Na odgovornost staršev se ne bom spuščala, vem pa,  da si učenci  v šolah želijo več praktičnega pouka.  
Mladim je potrebno dati priložnost, jih motivirati, voditi  in  usmerjati.
Izvedba takšnega dne je zahtevala  res veliko napora, vendar mi je v veliko zadovoljstvo in dokaz, da je z učenci mogoče narediti tudi »nemogoče«.
Ponosna sem na to, da učenci v šoli pridobljeno znanje pokažejo tudi v domači kuhinji.