Vpliv teina na rast in razvoj Pisum sativum L.

Avtor prispevka : Miha Povšič, objavljeno 04.02.2019 21:06:04
KATEGORIJA:
Hrana
KLJUČNE BESEDE:
Hrana, Srednja šola, Dobra praksa, Zbornik
POVZETEK:

Čaj je eden izmed napitkov, ki jih človek dnevno zaužije v večjih količinah. Poleg poživila teina vsebuje še veliko raztopljenega ogljika in dušika, ki spodbudno vplivata na rast rastlin. Analiza rezultatov je pokazala, da določena koncentracija teina pozitivno vpliva na rast rastlin.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: Šolski center Kranj

Čaj je eden izmed napitkov, ki jih človek dnevno zaužije v večjih količinah. Poleg poživila teina vsebuje še veliko raztopljenega ogljika in dušika, ki spodbudno vplivata na rast rastlin. Posledično je bila opravljena raziskava o učinkovitosti teina v čaju na rast in razvoj Pisum sativum L.. Analiza rezultatov je pokazala, da določena koncentracija teina pozitivno vpliva na rast rastlin, medtem ko prekomerna koncentracija teina zavira njegovo rast.

1.    UVOD

Dandanes je tempo življenja vedno hitrejši in nekateri ljudje že od nekdaj posegajo po različnih poživilih za lažje premagovanje vsakodnenih izzivov. Eno izmed takšnih poživil je tein, ki se nahaja v čajih. Največ čaja na svetu popijejo v Turčiji, kjer količina popitega čaja na prebivalca znaša kar 7,5 kg (Worldatlas, 2017). V čaju je poleg teina raztopljenih še mnogo drugih snovi, ki imajo na človeka blagodejen zdravstveni vpliv (Mckay in Blumberg, 2013). Nekatere izmed teh snovi v njihovi elementatni sestavi potrebujejo tudi rastline za svojo rast in razvoj (White in Brown, 2010). Glede na pozitivne učinke pitja čaja pri ljudeh je bila opravljena raziskava, ki proučuje, ali ima zalivanje rastline Pisum sativum L. tudi pozitivne učinke na njeno rast in razvoj.

2.    POŽIVILO V ČAJU

Ljudje so po celem svetu iskali načine, kako poživiti svoje telo in duha. Nekatera ljudstva so žvečila kokine liste, druga so pila kavo, spet tretja so pila čaj. Najbolj pogosto zaužito poživilo na svetu je kava, ki vsebuje kofein. Drugo najbolj pogosto zaužito poživilo, ki ga ljudje po celem svetu pijemo, je čaj, ki vsebuje tein. Razlike med teinom in kofeinom glede na kemijsko sestavo ni, saj je kemijska formula v obeh primerih C8H10N4O2, kar je dokazal nizozemski analizni kemik Gerardus Johannes Mulder leta 1838 (Encyclopedia, 2008). Kljub temu, da so pred skoraj 200 leti dokazali, da je poživilo v kavi in čaju enako, pa razlika v poimenovanju le teh ostaja. Razlog je v količini poživila v obeh napitkih, saj je v kavi koncentracija poživila kar trikrat višja kot v čaju, poleg tega pa se poživilo v čaju zaradi visoke vsebnosti polifenolov sprošča postopoma in tako deluje dlje časa. Posledično se za poživilo v kavi in čaju, kljub temu da gre za eno in isto stvar, uporabljata še danes dve različni poimenovanji in sicer tein in kofein. Vsi čaji pa ne vsebujejo teina, mednje spadajo zeliščni čaji, sadni čaji in rdeči čaji (Amaresh, idr. 2011).

2.1.    Uporaba čaja na vrtu

Večina ljudi čaj pripravlja s pomočjo čajnih vrečk, le-te pa po koncu uporabe zavržejo v smeti. Čajne vrečke se lahko uporabljajo tudi na vrtu za gnojenje rastlin, saj vsebujejo veliko dušika, ki ga rastline potrebujejo za svojo rast. Poleg obogatitve zemlje z dušikom same papirne vrečke zadržujejo vlago in pri svojem razpadu v zemljo spuščajo še druge anorganske elemente. V primeru, da so vrečke, v katerem je čaj, iz polipropilena, moramo vsebnost vrečke stresti na zemljo in vrečko zavreči med plastične odpadke. Papirne vrečke, v katerih je čaj, ki ne vsebujejo slabo razgradljivih snovi, pa lahko kar cele primešamo zemlji ali jih zgolj položimo na zemljo poleg rastline, ki jo želimo pognojiti (Grant, 2018).

3.    EKSPERIMENTALNO DELO

Naloga učitelja je posredovati informacije na način, da bo pri učencih znanje čim bolj dolgotrajno. Frontalen način pouka ne prinaša dolgotrajnega znanja pri učencih, saj morajo učenci informacijo ne samo pridobiti, temveč tudi osvojiti, kar lahko dosežejo s praktičnim delom (Tatli, 2011). Takšen način pouka zahteva od učitelja, da se na izvedbo temeljito pripravi in da med učno uro spodbuja, motivira in usmerja učence, da dosežejo svoj zastavljeni cilj (Ormrod, J.E., 2014).

Pri pouku naravoslovja so učenci nižjega poklicnega izobraževanja želeli ugotoviti, kako poživila, ki pozitivno vplivajo na človeško telo, vplivajo na rastline. Učenci so si kot poživilo izbrali tein, za preučevano rastlino pa navadni grah (Pisum sativum L.). Z namenom, da bi ugotovili, kako tein vpliva na rast in razvoj rastlin, so učenci potek svojega dela zasnovali po metodah znanstvenega raziskovanja. Informacije, kako vpliva tein na rast in razvoj rastlin, so učenci pridobili s pomočjo obiska računalniške učilnice, kjer so si v parih izpisovali povzetke in zamišljali potek dela. Ob usmerjanju učitelja so zapisali 3 hipoteze za svojo raziskavo. Prva  je bila, da tein ne bo vplival na rast in razvoj Pisum sativum L., druga, da bo Pisum sativum L. rastel bolje, tretja hipoteza pa je bila, da bo Pisum sativum L. propadel. Da bi ugotovili, kakšen vpliv ima tein na rastline, so učenci semena Pisum sativum L. razporedili v tri posodice. V vsako izmed posod so dali 10 semen. Nato so učenci pripravili dve raztopini zelenega čaja. Prvo raztopino zelenega čaja so pripravili tako, da so v 200 ml vroče vode dodali 1 vrečko zelenega čaja (1 g). Drugo raztopino zelenega čaja so pripravili tako, da so v 200 ml vroče vode dodali 2 vrečki zelenega čaja (2 g). Pri pripravi obeh raztopin so učenci pustili vrečke čaja v vroči vodi 3 minute. Prva posodica je bila namenjena kontroli, zato so učenci poškropili semena z vodovodno vodo, semena v drugi posodici so poškropili z razredčeno raztopino zelenega čaja, semena v tretji posodici pa s koncentrirano raztopino zelenega čaja. Nato so počakali 7 dni in pregledali uspešnost kalitve semen. Pri prvi in drugi posodici so vsa semena vzklila, v tretji posodici pa je bila zgolj 80 % uspešnost kalitve. Nato so kalčke iz vsake posodice previdno posadili v zemljo v večje posode, pri čemer so bili pozorni, da jih pri tem niso poškodovali.

Slika 1: Kalitev semen Pisum sativum L.

Slika 2: Prikaz meritev različno zalivanih rastlin Pisum savum L. po 21 dnevih

Učenci so naslednjih 21 dni zalivali rastoče rastline v treh različnih posodah na dva oziroma tri dni (glede na izsušenost zemlje), in sicer prvo posodo z vodovodno vodo, drugo z razredčenim zelenim čajem in tretjo s koncentriranim zelenim čajem. Po treh dnevih so vsa semena, ki so vzklila, tudi prodrla skozi vrhnjo plast zemlje. Po 7 dnevih so bile vidne prve večje razlike v rasti med različno zalivanimi rastlinami. Večina rastlin (devet od desetih) zalivanih z razredčeno raztopino čaja je hitreje rastla in je bila višja od kontrolne skupine. Rastline, ki so bile zalivane s koncentrirano raztopino čaja, so rastle počasneje in bile posledično nižje od kontrolne skupine.
Po 21 dnevih je bilo devet rastlin od desetih, ki so bile zalivane z razredčeno raztopino zelenega čaja, za 5 cm višjih od kontrolne skupine. Ena rastlina je najprej zaostala v rasti in po 15 dnevih propadla. Pet rastlin, ki so bile zalivane s koncentrirano raztopino zelenega čaja, je bilo po 21 dnevih v povprečju za 10 cm nižjih od kontrolne skupine. Tri rastline so sprva zaostale v rasti in nato propadle.

 

Da bi ugotovili, zakaj je bila rast različno zalivanih rastlin drugačna, so po 21 dnevih učenci previdno izruvali rastline in opazovali koreninske sisteme. Pri rastlinah, ki so bile zalivane s koncentrirano raztopino zelenega čaja, so bili koreninski sistemi slabo razviti in so imeli, v primerjavi s kontrolno skupino, glede na dolžino celotne rastline, daljšo glavno korenino in manj stranskih korenin. Rastline, ki so bile zalivane z razredčeno raztopino zelenega čaja, so imele v primerjavi s kontrolno skupino malenkost bolj razvejan koreninski sistem.

Slika 3: Prikaz koreninskega sistema različno zalivanih rastlin Pisum sativum L. po 21 dnevih

Po končanem opazovanju so učenci pregledali svoje zapiske in s pomočjo le-teh analizirali svoje pridobljene podatke ter se o svojih ugotovitvah pogovorili z učiteljem. Ugotovili so, da zalivanje z razredčeno raztopino zelenega čaja pozitivno vpliva na rast in razvoj Pisum sativum L., zalivanje rastlin s koncentrirano raztopino zelenega čaja pa negativno. Prvo hipotezo, ki so jo učenci postavili na začetku eksperimentalnega dela, so ovrgli, medtem ko so drugi dve hipotezi potrdili.

4.    ZAKLJUČEK

Učenci so svoje ugotovitve pri opazovanju rasti Pisum sativum L. posplošili, da tako kot pretiravanje s poživili škodi ljudem, očitno škoduje tudi rastlinam. Ker pa je v čaju več raztopljenih snovi in ne zgolj tein, je nemogoče trditi, da je zgolj tein vplival na boljšo rast in razvoj rastline. Vendar je glede na to, da dnevno zavržemo večje količine čajnih vrečk v smeti, smiselno razmišljati o njihovi ponovni uporabi za gnojenje različnih kulturnih rastlin.

5.    VIRI

1. Amaresh, N., Mullaicharam, A. R., El-Khider MA (2011). Chemistry and pharmacology of caffeine in dfferent types of tea leaves. Int J Nutr Pharmacol Neurol Dis 1, str. 110–15.

2. Grant, Amy (2018). Composting Tea Bags: Can I Put Tea Bags In The Garden? Pridobljeno 21. aprila 2018 iz https://www.gardeningknowhow.com/composting/ingredients/composting-tea-bags.htm.

3. McKay, L. D., Blumberg, J. B. (2013). The Role of Tea in Human Health: An Update. Journal of the American College of Nutrition, 21(1), str. 1–13.

4. Mulder, Gerardus Johannes. Complete Dictionary of Scientific Biography. Encyclopedia.com. Pridobljeno 21 aprila 2018 iz http://www.encyclopedia.com.

6. Ormrod, J.E. (2014). How Motivation Affects Learning and Behavior. Education Psychology, Developing Learners. Pridobljeno 13. aprila 2018 iz https://www.education.com/reference/article/motivation-affects-learning-behavior/.

7. P. J. White, P. H. Brown (2010). Plant nutrition for sustainable development and global health. Annals of Botany, 105(7), str. 1073–1080. Pridobljeno 20. aprila iz: https://www.worldatlas.com/articles/top-10-tea-loving-countries-in-the-world.html.

8. Tatli Z. (2011). Development, Application and Evaluation of Virtual Chemistry Laboratory Experiments for "Chemical Changes" Unit at Secondary School 9th Grade Curriculum. PhD. Kara deniz Technical University.


Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji