Lokalna biodiverziteta

Avtor prispevka : Martina Marc, objavljeno 04.02.2019 20:51:11
KATEGORIJA:
Biotska raznovrstnost
KLJUČNE BESEDE:
Biotska raznovrstnost, Osnovna šola, Dobra praksa, Zbornik
POVZETEK:

Z učenci 9. razredov spoznavamo biotske značilnosti lokalnega okolja. Spoznavamo avtohtone vrste zeli in visokodebelnih rastlin. Proučujemo biotsko pestrost in kulturo Cerkniškega jezera. Če želimo naravo še naprej ohranjati, jo moramo najprej poznati in se z njo povezavi.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: OŠ Notranjski Odred Cerknica

V letošnjem šolskem letu z učenci 9. razredov spoznavamo biotske značilnosti lokalnega okolja. Spoznavamo avtohtone vrste zeli in visokodebelnih rastlin. Proučujemo biotsko pestrost in kulturo Cerkniškega jezera. Če želimo naravo še naprej ohranjati, jo moramo najprej poznati in se z njo povezavi. V sklopu projekta bomo tako raziskovali kaljivost semen, kakšna semena so primerna za domače okolje in katera živila se lahko izdela iz njih.

1.        Zakaj smo raziskovali?

V učnem načrtu osnovne šole je navedenih več učnih ciljev, ki so povezani z zavedanjem o pomenu biodiverzitete in  uporabo preprostih raziskovalnih metod. V šoli moramo vzgajati tudi za odgovoren odnos do ohranjanja naravnih danosti.

Tako smo z učenci devetih razredov pri rednih urah biologije raziskovali lokalno biodiverziteto. Za Slovenijo vemo, da jo označujejo z vročo točko biotske pestrosti. Ker prihajamo iz Cerknice, ki je znana po Cerkniškem jezeru, smo se osredotočili nanj. Učenci so dobili nalogo, da raziščejo lokalno živalstvo in rastlinstvo in ga primerjajo s svetovnimi podatki.

Raziskali smo tudi, kako različni pogoji vplivajo na kalitev semen in gojenje rastlin. Učenci naj bi samostojno načrtovali poskus s kalitvijo, ga izvedli in na koncu oddali raziskovalno nalogo z meritvami, opažanji in ugotovitvami.

2.        Kulturna dediščina ─ božično žito

Ena izmed tem je bila kulturna dediščina in lokalno rastje. Učenci so predlagali, da posejemo pšenico in oves, saj se je bližalo novo leto. Na ta način smo se seznanili s tradicijo sejanja božičnega žita. Raziskali in ugotovili smo, da so nekoč žito posejali tudi zato, da bi videli, kako kvalitetno letino so pridelali v lanskem letu in ali bo seme drugo leto dobro kalilo. Učenci so bili nad idejo navdušeni, tako da so nekateri žito posejali tudi doma z namenom, da krasi jaslice.

Pripravili smo enostavno kalitev na papirnatih brisačah in določili dežurne učence za zalivanje. Gojitev smo opravili kar v razredu, tako da je bila na ogled tudi drugim učencem. Ker je bilo žito po 10 dneh res lepe svetlo zelene barve, je kar vabilo po dotiku. Papirnato brisačo smo obrezali v poljubne oblike in jih postavili na ogled. Tako je naše žito krasilo šolo in vabilo, da ga pobožamo.

3.        Kalitev semen in gojenje rastlin

Učenci so najprej s pomočjo svetovnega spleta in knjig poiskali podatke o kalitvi in razvoju mladih rastlin. Nato so si zastavili raziskovalno vprašanje, ki jih je vodilo skozi proces, na koncu pa so oblikovali še hipotezo.

Sledilo je načrtovanje praktičnega dela raziskave in metode. Pripravili so kalitve in jih opazovali. Učenci so zelo različno pristopili k praktičnemu delu od opazovanja vpliva svetlobe na kalitev in rast rastlin do tega, kako sok ali razkužilo za roke vplivata na rastline. Nekateri so izračunali kaljivost semen različni proizvajalcev ipd. Vse gojitve smo  opravljali v šoli, zato so si učenci pripravili opazovalni list, na katerega so si beležili opažanja in sproti tudi fotografirali spremembe. Nekaterim gojitev prvič ni uspela, zato so morali parametre spremeniti in vse ponoviti.  Ker so gojitve iz prej omenjenega razloga trajale različno dolgo, smo z delom nadaljevali, ko so z opazovanjem vsi zaključili.

Nato so učenci svoja opažanja zapisali v obliko grafa, tabele, fotografij ali besednega zapisa. Na koncu so odgovorili na raziskovalno vprašanje in potrdili ali ovrgli hipotezo. Med urami, ko so izdelovali svoje poročilo, so imeli ves čas na voljo svetovni splet ali pa knjižnično gradivo. Učenci so tako izdelali raziskovalno nalogo z vsemi fazami raziskovanja. Svoje izdelke so razstavili na šoli in predstavili pri urah biologije.

4.        Sok iz pšenične trave

Za skupno gojitev smo izbrali pšenico. Z učenci smo pšenična semena 24 ur namakali v vodi, nato pa razprostrli po vlažnih papirnatih brisačah. Vse skupaj smo pokrili s prozorno folijo, da smo zadržali vlago a kljub temu lahko opazovali dogajanje. Po nekaj dneh smo opazili, da seme kali, kasneje pa smo opazili že razvoj klorofila, saj so se razvile že mlade rastline.

Z učenci smo pripravili sok iz približno dvanajst dni stare pšenične trave. Za sok smo v več virih zasledili, da je zdravilen in deluje kot antioksidant. Najprej smo raziskali, kaj to sploh pomeni in kaj v njem naj bi bilo tako zdravilnega. Po nekaterih podatkih naj bi ga celo uživali v podporo ob zdravljenju raka. Našli smo torej še eno izmed lokalnih rastlin, ki je spregledana in pozabljena, hkrati pa za izdelke iz nje lahko plačamo pravo bogastvo. Z učenci smo sok izdelali kar v šoli. Ker nismo imeli pravega sokovnika, smo si delo poenostavili in vse opravili s paličnim mešalnikom in cedilom. Najprej smo odrezali zeleni del trave in ga narezali na en centimeter velike koščke. Te smo zmešali z nekaj vode, saj bi bile same bilke za palični mešalnik preveč suhe. Nato smo s paličnim mešalnikom zmes mešali toliko časa, da smo že lahko opazili, da bilke bledijo in smo očitno predrli celične stene in membrane, klorofil pa je izplaval iz celic. Nato smo vse skupaj precedili. Učenci so bili nad okusom prijetno presenečeni, saj so bili mnenja, da bo grenak. Ugotovili smo, da lahko namesto dragih izdelkov v trgovini samo posejemo semena in iz njih izdelamo res svež sok z veliko klorofila, ki naj bi zdravilno deloval na naše telo.

    

     Slika 1: V kozarcu je že pripravljen sok iz pšenične trave

5.        Lokalna biodiverziteta

Ker se zavedamo, da je pomembno poznavanje lokalnega okolja, smo se osredotočili na Cerkniško jezero. Učenci so doma in pri sorodnikih povprašali o avtohtonih vrstah živali in rastlin. Na šoli smo prisluhnili tudi predavanju gostujočega predavatelja o avtohtonih rastlinah in visokodebelnih sadovnjakih. Učenci so za vir informacij uporabili tudi svetovni splet in knjige. Po zbiranju informacij so začeli s praktičnim delom. Za potrebe raziskovalne naloge so na začetku  poiskali podatke o številu različnih rastlinskih in živalskih vrst za tri območja: Cerkniško jezero, Slovenija in cel svet. Na podlagi teh podatkov so lahko izračunali, koliko odstotkov živalskih in rastlinskih vrst živi v Sloveniji in koliko na jezeru. Nato so primerjali še površino Zemlje s Slovenijo in površino Zemlje z jezerom.

Končni cilj je bil ugotoviti, koliko odstotkov rastlinskih in živalskih vrst najdemo v bližnji okolici glede na majhnost države in jezera. Učenci so ugotovili, da so podatki potrdili dejstvo, da se naša država uvršča med vroče točke sveta, saj je na zelo majhni površini mogoče najti veliko različnih vrst organizmov. Učenci so izračunali, da so lahko na jezeru, ki predstavlja 0,00005 % svetovne površine, v različni letnih časih prisotni kar 3 % vseh vrst ptic sveta, zato jih tam mnogokrat tudi opazujejo. Svoje izračune so predstavili s tabelami in jih tudi grafično ponazorili. Grafični prikaz je še bolj očitno prikazal res bogato vrstno pestrost v Sloveniji in v naši okolici. Učenci so poiskali tudi razloge za to pestrost. Ugotovili so, da gre za razgiban relief, stičišče morja in gora in edinstvena lega, ki omogoča preplet različnih geoloških območij. Svoje izdelke so razstavili na šoli in jih tako ponudili tudi ostalim razredom, da jih prelistajo.

6.        Literatura:

1. Starčič Erjavec, M. in Klokočovnik, V., 2013. Dotik življenja Učbenik za biologijo v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

2. NRP, 2018, Narava. (Članek)…Dostopno na: https://www.notranjski-park.si/ (4. 1. 2018)

3. Farmedica d. o. o., Sok pšenične trave. (Članek).Dostopno na: https://www.avogel.si/aktualno/cudezni_sok_psenicne_trave.php (2. 2. 2018)

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji