Ustanova: OŠ Karla Destovnika Kajuha

Otroke je potrebno izobraževati v stiku z naravo, saj vsak najmanjši stik z naravo rodi novo spoštovanje, čustvo, ki je za uspešno oz. trajno sobivanje človeka in narave nujno. Tako smo izdelali vrtiček, ki bi ga lahko obdelovali na zelo majhni površini, na tako rekoč vsakem balkonu, in bi vsakomur omogočila stik z naravo in nudila simbolično stopnjo samooskrbe.

1.        UVOD

Ljubljana je zeleno mesto, ne le to, leta 2016 je bila Ljubljana celo razglašena za Zeleno prestolnico Evrope, vendar pozorni opazovalec opazi, da stvari niso samoumevne. Opazimo namreč lahko, da več ko je na novo zasajenega, več je škode. Med nami so namreč posamezniki, ki ne razumejo, da je zeleni del mesta skupna last, in ga namerno uničujejo.

2.               2. NOVA PODOBA MESTA

2.1.    Vandalizem

Od leta 2014  pa do danes je na območju Ljubljane zabeleženih več kot 150 primerov namernega uničevanja dreves. Tako so bila polomljena novo zasajena drevesa na Grbi, v letu 2016 se je dogodek pripetil celo trikrat. Lani so bila poškodovana drevesa v javnih sadovnjakih v Savskem naselju, v parku Rakova jelša in ob Vojkovi cesti. Uničena so bila drevesa v Tivoliju, pri Koseškem barju, ob Poti spominov in tovarištva in še in še (Ljubljana, 46). Škoda je bila v preteklosti storjena tudi na mladih drevesih zasajenih na našem šolskem območju, vendar v tem primeru storilci niso bili ugotovljeni. Storjena škoda je bila večinoma dolgoročna, saj odlomljen vrhnji del sadike rastlini onemogoča, da bi kdaj zrasla. Mesto Ljubljana se s težavo sooča na različne načine. Vsakokrat je obveščena policija, izvaja pa se tudi družbeno odgovorna kampanja proti vandalizmu, s katero na različne načine opozarjajo na pomen spoštovanja skupnega javnega prostora. Tako so na primer v letošnjih spomladanskih čistilnih akcijah sodelovali tudi mlajši posamezniki, ki so v preteklosti poškodovali mestno urbano opremo. Gre za vzgojni ukrep, za katerega se je župan Zoran Janković dogovoril z njimi in njihovimi starši.

2.2.    Drugi dejavniki

Vandalizem pa ni edini razlog Za izginjanje vse več in več dreves. Urbana arhitektura namreč v zadnjih časih narekuje drugačne trende, trende v sklopu katerih so vse linije lepe, ravne, čiste in enostavne. Vse več lastnikov se odloča za novogradnje v tem slogu, opažam pa tudi porast renovacij, v sklopu katerih okoli nepremičnin izginjajo drevesa, nekatera stara in bolna, spet druga mlada in zdrava, zasajenega pa ni nič novega. Na ta trend ne vpliva le sodobna arhitektura, temveč tudi vse večja poseljenost in s tem vedno manj prostora za zelene površine ter tudi vedno hitrejši tempo življenja. Ljudje se namreč zaradi prezaposlenosti vedno pogosteje odločajo za odstanitev rož, grmičevij in dreves, saj ta zahtevajo veliko nege, v kar pa moramo vložiti nemalo časa in energije. Tako spremenjeno mikro urbano okolje vpliva tudi na podobo mesta. Vsi našteti dejavniki nas opozarjajo, da ne smemo zaspati na lovorikah, če želimo svoja mesta ohraniti zelena, temveč je treba vedno več energije posvetiti napredku na tem področju.

3.               3. OKOLJSKO OZAVEŠČANJE OTROK

3.1.    Prenos znanja na mlajše generacije

»Okoljsko ozaveščanje otrok v naših vrtcih in šolah ocenjujem za visoko kvalitetno in  uspešno. Iz promocije projekta Zelena prestolnica Evrope je bilo očitno, da ta ni sama sebi namen, ampak se želi dotakniti praktično vsake meščanke in meščana od najmlajših naprej. V družinah, kjer starši posvečajo veliko pozorno in varovanju okolja, so rezultati še boljši. Za take naraščajnike ni bojazni, da ne bi vzorno skrbeli za svoje mesto (Čerin A., 2016).« Ključ do kakovostne vzgoje sta predvsem vztrajnost in doslednost, in tako moramo tudi izobraževalci vztrajati v svojem poslanstvu in dosledno vzgajati in izobraževati naše otroke v ljudi, ke se zavedajo pomena okolja za naše preživetje in življenje.

3.2.    Kako priučiti spoštovanje do zelenih kotičkov

Na naši šoli se ob razmišljanju o problematiki porodila zamisel, kako lahko mlajše generacije bolj ozavestimo glede pomena zelenih površin v mestu. Pomembno je namreč, da otrokom približamo pomen zelenega za kakovost bivanja. Otroci se morajo zavedati, da so zelene površine namenjene druženju, rekreaciji in sprostitvi, drevesa nas oskrbujejo s kisikom, nam nudijo senco v vročih poletnih dneh, ter zavetje, ko ga potrebujemo (Ljubljana, 47). V in na zelenih površinah doživljamo najkakovostnejše trenutke svojega prostega časa in nadvse pomembno je, da vez človeka in narave začutijo tudi otroci, saj lahko le tako preprečujemo morebitne napade vandalizma v prihodnosti.

Tako smo preteklo leto na območju šole z otroki zasadili precej novih dreves, ki še vedno pridno rastejo. Otroci se med igro v zatekajo v njihovo senco, primerno z letnim časom, pa se lotijo tudi kakšnega opravila povezanega z gojenjem dreves. Tako jeseni na primer grabijo listje, v zgodnjem poletju pomagajo pri obiranju lipovih cvetov itd. Verjamemo namreč, da vsak najmanjši stik z naravo rodi novo spoštovanje, čustvo, ki je za uspešno oz. trajno sobivanje človeka in narave nujno.

3.3.    Vrtiček v vsak kotiček

Z idejo sem pristopila k učitelju tehnike in likovnega pouka. Po temeljitem posvetu, je narisal idejno skico in se lotil izdelave. Pri izdelavi so seveda sodelovali učenci zadnjega triletja. Pri posebej nevarnih opravilih so bili učenci le opazovalci, pri sestavljanju in opremljanu pa so aktivno sodelovali. Sledil je nakup rastlin. Izbrali smo zelišča, saj menimo, da so v gospodinjstvu zelo hvaležna pri vsakodnevnih opravilih, za nego so nezahtevna hkrati pa zelo lepa. Možnosti za uporabo so zelo široke. V posodice lahko posadimo zeljenjavo, kot na primer solato ali redkvico, lahko se lotimo zahtevnejših rastlin kot je na primer paradižnik, lahko pa se odločimo za okrasne rože.

Tako imenovan Vrtiček v vsak kotiček je omogočila Mestna občina Ljubljana, s tem ko nam je odobrila sredstva za sodelovanje v projektu Zelena Ljubljana. Projekt smo pod pokroviteljstvom in v sklopu projekta Ekošola predstavili tudi širši publiki na celjskem sejmu Altermed. Z odzivom smo bili zelo zadovoljni, saj je bila obiskovalcem všeč enostavna izdelava projekta ter uporabnost. Vrtiček je razstavljen v šolskih prostorih, kjer ga vsakodnevno z navdušenjem opazujejo otroci, starši in stari starši. Upamo, da nas kmalu preseneti nadobudni malček in poroča o tem, kako so doma izdelali svoj vrtiček in da že pričakujejo prve plodove.

4.         4. ZAKLJUČEK

Ljubljana je bila razglašena za Zeleno prestolnico 2016, kar pa ne pomeni, da smemo vzeti za samoumevno, da bo Ljubljana zelena tudi leta 2020. Pojavlja se veliko primerov namernega uničevanja zelenih površin, ki lahko skupaj s sodobnimi arhitekturnimi smernicami in vedno hitrejšim tempom življenja vpliva na spremenjeno podobo mesta.  Pomembno je otrokom približati pomen zelenega za kakovost bivanja. Otroke je potrebno izobraževati v stiku z naravo, saj vsak najmanjši stik z naravo rodi novo spoštovanje, čustvo, ki je za uspešno oz. trajno sobivanje človeka in narave nujno. Tako smo izdelali vrtiček, ki bi ga lahko obdelovali na zelo majhni površini, na tako rekoč vsakem balkonu, in bi vsakomur omogočila stik z naravo in nudila simbolično stopnjo samooskrbe.

 5. LITERATURA
   1. Sorokin, V. (2018). Zeleno, ki te hočem zeleno. Ljubljana (46-47). Glasilo Mestne občine Ljubljana. ISSN 1318-797X

   2. Čerin, A. (2016). Otroke je treba znati slišati. Ljubljana. Zate. Poročilo projekta Zelena prestolnica Evrope 2016. MOL.