Ustanova: OŠ Mala Nedelja

Zdravo življenje je naša izbira. Tako smo se odločili na naši šoli. Letos smo pomenu gibanja in zdrave prehrane namenili športni dan »V gibanju je moč«, ki se je začel s predstavitvijo plakatov na to temo. Peš smo se odpravili na bližnjo Turistično eko kmetijo Vrbnjak, kjer smo izvedli kros po gozdni poti. Med tekom so se učenci lahko ob progi okrepčali s sadjem in vodo. Po krosu so imeli možnost jahanja. Sledila je zdrava malica. Po prihodu nazaj v šolo so učenci uredili eko vrt.

Zdravo življenje je naša izbira. V današnjem času imamo vsi možnost izbire svojega načina življenja in prehranjevanja. Življenjski standard to dopušča skoraj vsem prebivalcem naše države. Na prehranjevalne navade posameznika, skupin in naroda vplivajo socialne, ekonomske, etične in kulturne danosti okolja v posamezni državi. Velik vpliv imajo tudi izobraženost in ozaveščenost ljudi, dostopnost in cena hrane.

Na prvem mestu je ozaveščenost ljudi. Zelenjavo si lahko brez večjih stroškov pridelamo na svojem vrtu. Za rekreacijo so nujni trenirka, športni copati ter dobra volja. Treba se je samo spomniti in že lahko tečemo - po gozdni poti, po cesti ali v parku. Pomanjkanje časa in predraga športna oprema so samo izgovori. Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam.

1.         1. Bolezni srca in ožilja

Bolezni srca in ožilja so še vedno največja prežeča nevarnost razvitega sveta. Merljak in Koman (2013, 168) ugotavljata: »Bolezni premagamo s trdno odločitvijo, z izbiro in načinom priprave hrane ter s spremembo življenjskega sloga. Življenjski slog poleg prehranjevanja zajema številna področja našega življenja, od delovnega okolja do sproščanja in sprejemanja stresa, ki nas vsakodnevno obdaja. Kakšen bo naš življenjski slog, zdrav ali nezdrav, je v veliki meri odvisno od nas samih.«

Na novinarski konferenci »Skupaj za moč srca« 21. septembra 2017 v Ljubljani pred svetovnim dnevom srca, ki ga obeležujemo 29. septembra, je Franc Zalar iz Društva za razvoj srca in ožilja dejal, da moramo pri ljudeh okrepiti zavedanje, da lahko za svoje srce največ naredimo sami.

Predsednik Društva za razvoj srca in ožilja Slovenije Matija Cevc je na isti novinarski konferenci dejal, da se smernice o zdravi prehrani postopoma spreminjajo. Najnovejše ugotovitve po njegovih besedah so, da niso vse maščobe škodljive, a je pomembno iz jedilnika izločiti neprimerne. Najprimernejša je mediteranska prehrana, a to niso špageti, ampak veliko zelenjave, je pojasnil Cevc in poudaril tudi, da se moramo izogibati prevelikim količinam soli.

2.         2. Porast debelosti v Sloveniji in po svetu

Opozoril je tudi na nevarne sladkorje, ki »zasvojijo otroke kot kokain«. To so slaščice s trans maščobnimi kislinami in sladkane pijače, ki jih naši otroci tako radi uživajo. Nekoč so ljudje v svojem življenju zaužili toliko sladkorja, kolikor ga danes zaužijejo otroci do svojega 8. leta. V svetu narašča debelost, posebej se to vidi pri 11–12-letnih fantih, kot so ugotovile raziskave športno vzgojnega kartona v Sloveniji. Pri deklicah te starosti naj bi se debelost znižala, ker so bolj ozaveščene, skrbi jih za postavo, ki jo narekujejo modni trendi in posledično se jih s športom ukvarja več kot fantov.

Fantje te starosti so se nekoč cel dan podili za žogo, zdaj pa igrajo računalniške igrice in si domišljajo, da so junaki. Ob tem pijejo sladkane pijače in jedo sladkarije popolnoma brez nadzora staršev. Na tak način prebedijo dolge ure za računalnikom ali pametnim telefonom, namesto da bi se več gibali in se igrali na svežem zraku.

3.         3. Kakšno je stanje na naši šoli?

Na naši šoli se stanje bistveno ne razlikuje od povprečja v Sloveniji. Skoraj tretjina otrok ima prekomerno težo. Stanje je zaskrbljujoče in zato smo se odločili, da temu naredimo konec. Vrsto let smo bili vključeni v projekta Ekošola in Zdrava šola, zato ob vseh priložnostih poskušamo ozaveščati otroke in starše o pomenu zdrave prehrane in gibanja. Začeli smo piti nesladkan čaj in namesto soka vodo. Otroci na začetku niso bili navdušeni, ampak nekako so se navadili.

V knjigi Zdravje je naša odločitev Marija Merljak in Mojca Koman (2013) pravita: »Prvo pravilo zdravega prehranjevanja se glasi: prisluhni svojemu telesu in prepoznavaj njegova sporočila! Hrana, ki zagotavlja učinkovito delo našim celicam, mora biti uravnotežena.«

Uvedli smo sadno malico, pri kateri se otroci lahko osvežijo z različnimi sadeži. V jedilnici je sadje vedno na razpolago in otroci ga lahko vzamejo, kadar želijo. Prehranjevalne navade se začnejo razvijati že v otroški dobi in tega se na naši šoli dobro zavedamo. Zato se pri prehrani upoštevajo pravila zdravega prehranjevanja: več zelenjave, raznovrstni obroki, manj soli.

1.         4. Kako smo začeli?

Začeli pa smo pravzaprav s semeni. Učenci razredne stopnje so v šolo prinesli različna semena zelenjave in zelišč ter jih posejali v lončke. Dan za dnem so z veseljem opazovali, kako jim rastejo pridelki. Ko je zunaj postalo topleje, so jih presadili na šolski eko vrt in potem še pridno obdelovali.

V bližini šolskega eko vrta imamo tudi sadovnjak, kjer rastejo maline, češnje, jabolka in hruške. Čez celo leto zanj lepo skrbi naš hišnik. Učenci podaljšanega bivanja imajo poleg svoja igrala in se večkrat zatečejo tudi k sadju. Češnje imamo prav izvrstne. Vsako leto učenci komaj čakajo, da dozorijo.

2.         5. Izbrali smo zdravo življenje

Na naši šoli smo izbrali zdravo življenje, pri čemer igra ključno vlogo gibanje, kakor je poudaril psiholog s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani Matej Tušak na novinarski konferenci 21. 9. 2017 v Ljubljani. Znak zdrave družbe je po njegovih besedah rekreativni šport, kjer Slovenci še nismo ravno na vrhu. Čeprav je v večjih mestih že navada, da v toplem vremenu srečaš na cesti ogromno tekačev in kolesarjev, so na podeželju tekači še vedno deležni začudenih pogledov sovaščanov.

Merljak in Koman (2008, 187) pravita: »Ljudje se ukvarjamo z rekreacijo, da bi bili bolj zdravi in bi se bolje počutili. Rekreacija je čudovit način ohranjanja zdravja. Zdravilni učinki rekreacije so neprecenljivi, saj se tako krepi splošna odpornost telesa.«

Kot je poudaril Matej Tušak, je treba na tem področju stremeti k sistemskim pristopom in k vzgoji za vrednoto telesne dejavnosti in športa. To vzgojo je treba sistemsko uvajati že v vrtce in osnovne šole. Točno to počnemo tudi na naši šoli. Že v vrtcu otroci dobivajo zdrave obroke, vzgojiteljice pa jih ozaveščajo o pomenu zdrave prehrane in gibanja. Ker imam sama otroka v vrtcu, ga večkrat poslušam, kako mi razlaga, katera hrana je zdrava in katera ne, ter da je v vsakem vremenu potrebno iti ven in se gibati.

Lani smo imeli športni dan na temo iger, ki so se jih igrali otroci nekoč. Na asfaltu smo z belo barvo narisali ristanc, raketo in igro »Punce, punce ven …«.  Tu lahko učenci skačejo in se igrajo še danes.

3.         6. Primer dobre prakse – športni dan »V gibanju je moč«

Letos smo pomenu gibanja in zdrave prehrane namenili športni dan »V gibanju je moč«, ki smo ga izvedli 10. 4. 2018. Začeli smo s predstavitvijo plakatov o zdravem načinu življenju, o pomenu gibanja za preprečevanje bolezni srca in ožilja, ki so jih pripravili učenci predmetne in razredne stopnje.

Po končanem teku je sledila malica z ajdovim kruhom in namazom z avokadom ter nesladkanim čajem. Po želji so učenci lahko jahali konje v spremstvu učitelja jahanja, nekateri pa so igrali odbojko in nogomet na travnatem igrišču. Kar nekaj jih je jahalo prvič v življenju!

   Slika 3: Kros na eko kmetiji Vrbnjak

Sledila je podelitev priznanj najboljšim tekačem in pot proti šoli. Učence je čakalo delo na šolskem eko vrtu, ki ga je treba bilo prekopati. Fantje in dekleta so z veseljem poprijeli za delo.

Na koncu je še ostal čas za nogometni derbi med učenci 8. in 9. razreda in odbojkarsko tekmo. Kdo je zmagal – sploh ni važno. Zmagalo je gibanje! In zdravo življenje, ki smo ga promovirali na tem športnem dnevu.

1.         7. Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam

Upamo, da bo s tem in podobnimi dnevi dejavnosti ozaveščenost otrok o pomenu gibanja za zdravje narasla. Želimo si, da bi se jih vedno več odločalo za kakršnokoli športno dejavnost in zdravo prehrano. S tem bodo naredili svoje življenje kakovostnejše in manj stresno.

Stanje na naši šoli se postopoma izboljšuje. Že v vrtcu začnejo z vadbo juda in nadaljujejo do 5. razreda. Vedno več učencev trenira različne športe: nogomet, odbojko, gimnastiko, namizni tenis in košarko. Še več jih srečujemo na nogometnih igriščih in na kolesih, kar je odlično!

Merljak in Koman (2008, 18) opozarjata: »Po podatkih raziskave o športni in rekreativni dejavnosti iz leta 2000 je skoraj 60 odstotkov odraslih prebivalcev športno neaktivnih, precej manj kot petina pa se redno, vsaj dvakrat tedensko, športno udejstvuje. Ugotovljeno je bilo tudi, da je med prebivalci, ki so redno telesno dejavni, bistveno manj težav s povišanim krvnim tlakom in povišanim holesterolom v krvi ter manj srčno žilnih obolenj.«

Slovenija je kar uspešna na področju preventive bolezni srca in ožilja in je na dobri poti, da do leta 2025 zmanjša prezgodnjo umrljivost za 25 odstotkov. Toda ljudje še vedno umirajo prezgodaj, glavni razlog pa je nezdrav način življenja, zato še vedno velja, da je za svoje zdravje odgovoren vsak sam.

»Slovenec današnje dobe sme pričakovati le 54 zdravih let. To povprečje si podaljšajo tisti, ki zavestno in skrbno utrjujejo svoj organizem …« (Merljak in Koman, 2013).

Naše zdravje je v naših rokah!

       8. Literatura:

    1. Merljak, M. in Koman, M. (2008). Zdravje je naša odločitev. Ljubljana: Prešernova družba.

    2. Merljak, M. in Koman, M. (2013). Knjiga za zdravo življenje. Ljubljana: Prešernova družba.