Ustanova: Vrtec Antona Medveda Kamnik

V letošnjem šolskem letu v Vrtcu Antona Medveda iz Kamnika poteka šesta, že tradicionalna izmenjava semen, katere glavni namen je gibanje za sejanje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih, tradicionalnih ter domačih vrst semen in sadik.

Otrokom smo približali, kako pomembno je ohranjanje semen in že več let otroci spoznavajo, kako se semena pridobiva kar direktno iz našega vrtička. S tem otroke učimo spoštovanja do narave, ki pa se razvija le s pravim odnosom.

1.    UVOD

V Vrtcu Antona Medveda Kamnik smo že šesto leto pripravili izmenjavo semen oziroma t. i. Štafeto semen, katere namen je gibanje za sejanje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih, tradicionalnih ter domačih vrst semen in sadik. Izmenjavo po navadi izvedemo v mesecu  aprilu, na kakšen poseben dan. Termin izmenjave prilagajamo podnebnim razmeram, glede na to, kdaj je primeren čas za začetek del na vrtu.

Nekateri cilji, ki jih ob tej dejavnosti uresničujemo, pa so:

·         - otrok razvija spoštljiv in odgovoren odnos do narave, hrane, okolja, ljudi in vsega kar ga obdaja,

·         - otrok veliko časa preživi v naravi in se pri tem nauči skrbeti zanjo in ima do nje pristen odnos,

·          - otrok spozna življenjski cikel rastlin,

·          - otrok pridobiva konkretne izkušnje in znanje z različnimi dejavnostmi v naravi,

·          - otrok spoznava različna naravna okolja,

·          - bivanje v naravi naj postane način življenja pri otrocih, strokovnih delavcih in starših,

·          - spodbujanje socialnih veščin in sodelovalnega učenja.

Ta dogodek povezuje več generacij, saj v današnjem obdobju malo mladih družin obdeluje svoj vrt, čeprav se po pripovedovanju otrok, to število veča. Pri teh dejavnostih imajo dedki, babice in ostali občani izjemno pomembno vlogo, saj se bogato znanje prenaša iz roda v rod. Prav s tem razlogom se vzgojitelji posvečamo medgeneracijskemu povezovanju in vključujemo znanja staršev, babic in dedkov, pedagoških delavcev in zunanjih strokovnjakov.

Tudi pridobivanje semen iz starih slovenskih sort je dosleden in dolgotrajen proces, za katerega danes težko najdemo čas. Prav s tem razlogom je pomembno, da mladi generaciji otrok ta občutek za naravo, rastline in konec koncev semena, privzgojimo. Naši tradiciji manjka občutek za skupno dobro in prav s takimi dogodki lahko našo tradicijo preoblikujemo na boljše.

Otrokom smo približali, kako pomembno je ohranjanje semen in ne kupovanje uvoženih vrst semen zelenjave, sadja in ostalih rastlin. Več let že otrokom prikazujemo, kako se pridobiva semena kar direktno iz našega vrtčevskega vrtička (npr. peteršilja, solate, zelja, buč, sončnic, …). S tem pa gojimo tudi spoštovanje do narave, ki se razvija le s pravim odnosom.

Pomembno vplivamo tudi na samooskrbo celotne države, kar zmanjšuje transport kupljene zelenjave in podpira lokalno skupnost. Zemlje imamo Slovenci dovolj in zavedanje, da si lahko sami pridelamo ekološko hrano, brez velikih trgovskih korporacij, dobro vpliva na prihodnost današnjih predšolskih otrok. Mnogokrat so že napisali slogan »nazaj k naravi« in prav zdaj je dejansko to najbolj pomembno. Primeren odnos do odpadkov, gozdov, voda in ostalih zelenih površin ima pomemben poudarek k varovanju nacionalnega bogastva.

2.    POTEK IZMENJAVE SEMEN  V VRTCU

Vrtec Antona Medveda sestavlja 14 enot, ki so razporejene na različnih lokacijah občine Kamnik. Nekaj jih je v mestu, nekatere pa so par kilometrov izven Kamnika. V vrtcu običajno štirinajst dni pred pričetkom izmenjave semen preko oglasne deske in spletne strani vrtca ter spletne strani občine Kamnik obvestimo starše in občane ter jih povabimo k sodelovanju. Sporočimo jim, naj semena in sadike poimenujejo ter jih predajo strokovnim delavkam v oddelku. Zanimivo je, da se je izmenjava semen preko let spreminjala in z njo tudi miselnost sodelujočih. Prva tri do štiri leta je bila izmenjava namenjena odrasli populaciji. To pomeni, da je izmenjava potekala v višini odraslih. Semena smo pripravili v papirnate vrečke, ki so bile zaprte in označene z vsebino. Odrasli so izbirali med ponujenim. Pri izmenjavi so sodelovale strokovne delavke. Otroci niso bili aktivno udeleženi in vključeni. Nato pa je napočil čas za spremembo. Otroke smo aktivno vključili v cel proces in na podlagi tega je cela izmenjava bolj zaživela in postala uspešnejša.

Na dan izmenjave smo skupaj z otroki postavili stojnico iz lesenih zabojev, ki so bile izdelane na star način ter jih pokrili z žakljevino. Višina stojnice je bila prilagojena otrokom. Semena in sadike smo poimenovali in jih razvrstili po stojnici. V steklene kozarce, ki so bili označeni z nalepkami, smo pripravili semena. Na nalepke smo napisali in narisali, kaj iz semena zraste, tako da so si otroci lažje predstavljali, saj je bilo prej to jasno le odraslim.

Mlajše skupine otrok so si stojnice ogledale že v dopoldanskem času skupaj s strokovnimi delavkami. V popoldanskem času pa so starejši otroci skupaj s strokovnimi delavkami aktivno sodelovali na stojnici. V manjše papirnate vrečke (žakeljčke) so iz steklenih kozarcev nalagali izbrana semena in jih izročili obiskovalcem na stojnici. Starejši otroci so pripravili tudi kotiček s poučnim gradivom in mlajšim otrokom ob obisku stojnice pripravili semena v papirnate žakeljčke. Z veseljem so poudarjali, da so semena podarjena in da naj uspešno rastejo.

3.    PRIDOBIVANJE SEMENA IZ ZELJA

Da iz zelja pridobimo seme, potrebujemo 2 leti. Otroci so najprej opazovali samo kaljenje semena, nato pa so sami skrbeli zanj, ga posadili v vrtiček ter opazovali njegovo rast. Opazovali so, kako se rastlina razvija, spreminja, poimenovali so posamezne dele razvoja rastline in spoznali, da razvoj poteka v določenem zaporedju. Rastlina za rast potrebuje ustrezne pogoje, ti pa so ustrezna zemlja, vlaga, svetloba in toplota.

4.    SONČNICE ZA OTROKE

V eni izmed enot je vsak otrok iz enote na dan izmenjave semen domov odnesel posebno posodico, ki je bila narejena iz časopisnega papirja. V tej posodici je bila zemlja in posajeno sončnično seme, ki je bilo pripravljeno na sajenje direktno v zemljo s papirjem vred. Seme je bilo potrebno le zaliti in vse je bilo pripravljeno na rast. Na robu je bil zanimiv napis: "Seme potrebuje vodo, da zraste, otrok pa ljubezen, da odraste."

5.    ZAKLJUČEK

V našem vrtcu otroke preko različnih projektov, tematik in osebnih prepričanj pedagogov skušamo pripeljati do znanj in predvsem izkušenj, s katerimi urijo lastno razmišljanje in samo aktivnost. Velik poudarek dajemo izkustvenemu učenju. Eko šola, Otroci potrebujejo gozd, zelene gredice, spiralne grede, čutni vrtički,… so le en delček izkušenj, ki so jih malčki deležni prav zaradi našega prepričanja, da učimo z zgledom in tako ustvarjamo dobre navade, preko njih pa kakovostno tradicijo za boljši jutri.

Zavedati se moramo, da skupaj vzgajamo prihodnje generacije, da bodo znale ceniti kakovost življenja, zdravo naravo in okolje, ekološko pridelano hrano, lokalno samooskrbo ter zdrav in okoljsko ozaveščen življenjski slog.

Narava je pravo okolje za kreativno, raziskovalno in kritično učenje.

6.    LITERATURA:

    1. Katalinič, D. (2008). Iz sveta pravljic v svet narave. Murska Sobota: Pomurska založba.

    2. Katalinič, D., Tratnjek, L,. Anžej, B., (2007). Sejemo, sadimo in raziskujemo že v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.

    3. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, zavod RS za šolstvo.