Naš vrt

Avtor prispevka : Jerica Hlad, objavljeno 25.01.2019 09:00:17
KATEGORIJA:
Ohranjanje našega sveta
KLJUČNE BESEDE:
Ohranjanje našega sveta, Vrtec, Dobra praksa, Vrt, Zbornik
POVZETEK:

Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja ter navad. Z naravoslovnimi dejavnostmi otrok spoznava tudi sebe, svoje telo in svoje zmožnosti.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: Vrtec Sežana

V okviru projekta Ekošole »Z igro v svet narave« smo v vrtcu Povir posvojili zapuščen vrt. Skupaj s starši in lokalno skupnostjo smo zaraščen prostor očistili in pripravili za delo. Otroci so z veliko vnemo sodelovali pri načrtovanju, čiščenju, oblikovanju in urejanju vrta. Uredili smo gredice, označevalne table, posadili zelenjavo in zelišča ter popravili trto. Opazovali smo spremembe v daljšem časovnem obdobju in skrbeli za rastline.

1.    UVOD

V predšolskem obdobju so posamezna področja otrokovega razvoja tesno povezana. Otrokovo doživljanje in dojemanje sveta temelji na informacijah, ki izvirajo iz njegovega telesa, zaznavanja okolja, na izkušnjah, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi ter gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah.
Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja ter navad. Z naravoslovnimi dejavnostmi otrok  spoznava tudi sebe, svoje telo in svoje zmožnosti. Otrok spoznava rastline, živali, predmete in pojave okoli sebe. Spoznava obseg, raznolikost in lepoto narave tako, da je stik z njo običajen del njegovega življenja. Otrok aktivno raziskuje naravo. Raziskovanje je zabavno in razburljivo ter odpira vrata do vedno novih zanimivih izzivov. Spoznava spremembe v naravi glede na letne čase. Ob opazovanju in rokovanju z živimi bitji razvija čut za naravo. Neposreden stik z okoljem omogoča zavedanje o vrednosti in ranljivosti okolja, razvija občutek za lepo in vredno v okolju, spoštovanje in občudovanje ter željo po ohranjanju. Otrok postopoma poleg znanj o okolju razvija zavedanje o prepletenosti odnosov v okolju, o posledicah človeških posegov v naravno okolje ter odgovornost vseh živih bitij in skupne prihodnosti.
Celosten  razvoj otroka spodbujamo in razvijamo s spodbudnim učnim okoljem, zanimivimi vsebinami, izkustvenim učenjem, inovativnim učenjem, povezovanjem znanja in aktivnim vključevanjem otroka v načrtovanje in evalvacijo dejavnosti.

2.    NAČRT

V okviru projekta EKO ŠOLE »Z igro v svet narave« smo v vrtcu Povir posvojili zapuščen vrt. Dejavnosti  sva skupaj z otroki skrbno načrtovali in zapisovali njihove ideje in zamisli.

3.    GLOBALNI CILJI:

·         doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih;

·         razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do narave.

3.1.       CILJI:

·         otrok odkriva, spoznava in primerja živo in neživo naravo, živa bitja, njihova okolja in sebe kot enega izmed njih;

·         otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja;

·         otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov;

·         otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij in ob njej doživlja ugodje;

·         izraža čutna doživetja oz. doživeto (konkretne izkušnje, opazovanja) v različnih umetniško-ustvarjalnih dejavnostih;

·         spoznava vlogo narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi;

·         sodeluje pri oblikovanju in urejanju vrta;

·         opazuje, raziskuje, skrbi, neguje rastline;

·         doživlja naravo v različnih letnih časih.

4.    POTEK

Skupaj s starši in lokalno skupnostjo smo v pomladnem času organizirali akcijo in zaraščen prostor očistili. Otroci so z veliko vnemo sodelovali pri načrtovanju. Najprej je bilo potrebno požagati suho drevje in veje ter pokositi travo. Ko je bila zemlja prekopana, smo pobrali vse korenine in kamenje. Iz lesenih palet so starši naredili gredice. Vsak otrok je svojo gredico pobarval. Gredice smo odnesli na vrt in posadili zbrana semena ali sadike ter vse skrbno zalili. Popravili smo zid okoli vrta in mimogrede prirejali, razvrščali kamenje, se seznanjali z matematiko v vsakdanjem življenju. Za pogovor in počitek, smo iz suhih požaganih dreves pripravili stole v senci. Iz kamenja smo oblikovali zeliščni kotiček in posadili zelišča, poleg pa še trto in sadno drevje. Uredili smo čutno pot, označevalne table, kotičke za igro, raziskovanje, kopanje …

    

    Slika 1: Priprava vrta


    

    Slika 2: Opazovanje rasti

Vsakodnevno smo hodili na vrt, opazovali spremembe, skrbeli za rastline, jih spoznavali in negovali, zalivali, opazovali, raziskovali ter se igrali. Izkoriščali smo posebne dogodke: dež in sonce, mavrico, oblake, brstenje dreves, cvetenje rastlin, rast pridelkov, odpadanje listja. Otroci so odkrivali enostavne povezave med rastlinami, živalmi in okoljem. Imeli so dovolj priložnosti in časa, da so z lastnimi izkušnjami začutili lastnosti narave z vsemi čutili. Na vrtu smo iskali različne živali (mravlje, pajke, gosenice, pikapolonice) in jih opazovali pod povečevalnimi stekli. V knjigah smo poiskali informacije o rastlinah in živalih ter vedno kaj zanimivega prebrali. Prebirali smo zgodbe, v katerih nastopajo travniške živali. Primerjali smo zelenjavo in zelišča na našem vrtu. Otroci so se z rastlinami in drevesi pogovarjali, jim pripovedovali ter peli pesmice. Glede na to, da so bile dejavnosti močno čustveno obarvane, so otroci čutna doživetja izražali v likovnih in plesnih dejavnostih.

V jesenskem času smo nabrali zelišča in pripravili sok. Spekli smo korenčkove piškote in na igralnem popoldnevu pogostili starše. Skupaj smo pospravili jesenske pridelke, ustvarjali izdelke iz buč, prepevali. Veselili smo se dosežkov našega dela, bili ponosni in zadovoljni z realizirano aktivnostjo.

    

    Slika 3: Pobiranje pridelak

Otroci so preko načrtovanih, spontanih dejavnosti razvijali interes in zadovoljstvo ob spoznavanju in primerjanju žive in nežive narave. Ob tem so spoznali, da lahko dejavno vplivajo na njeno varovanje in ohranitev. Doseženi so bili vsi načrtovani cilji s področja narave in tudi drugih področij ( gibanja, matematike, umetnosti …)

Zadovoljni sva z dejstvom, da je bilo v ospredju aktivno raziskovanje otrok kot ena izmed možnih in najbolj učinkovitih metod dela. Otroci so se iz vrta vedno vračali  pozitivno energijo, veseli in zadovoljni. Ob  pridobljenih izkušnjah in znanju so spoznavali, da je mogoče nekatere naloge, vsakodnevne težave rešiti učinkoviteje, če uporabljajo matematične strategije mišljenja. Veselili so se, ko so našli rešitev, zato so iskali nove in nove situacije, ki so bile vsakič znova izziv, da preizkusijo in potrdijo pridobljene nove načine razmišljanja.

5.    VLOGA ODRASLIH

Vloga odraslih je zelo pomembna, saj majhni otroci prevzamejo njihov odnos do narave. Strokovni delavki v oddelku sva otrokom omogočili dovolj priložnosti in časa, da so z lastnim preizkušanjem začutili lastnosti narave z vsemi svojimi čutili. Nudili sva jim možnosti in spodbude, da so spraševali o tem, kar so videli. Odgovore so se učili iskati tako, da so opazovali, raziskovali, eksperimentirali, opisovali, razlagali, poslušali… Dejavnosti otrok sva opisovali  in jih s tem ozaveščali. Z lastnim zgledom sva navajali otroke na varno in spoštljivo ravnanje z živimi bitji – varno zanj in za drugo bitje. Otrokom sva omogočili, da spoznajo svoje omejitve in meje spremenljivega vedenja. Omogočili sva jim, da doživljajo vrt kot okolje, v katerem se potrjujejo kot posamezniki in hkrati imajo možnost razvijati občutek sodelovanja. Skrbeli sva za povezanost vrtca in družine. 

6.    ZAKLJUČNE MISLI

Igra na prostem otroku omogoča, da spoznava svet narave. V našem vrtcu veliko časa preživimo v naravi, kjer se otroci učijo, imajo občutek varnosti, možnost izbire, čas za delo in razmislek, počitek, prosto igro, ustvarjanje, produktivno okolje, sprostitev, sodelovanje in povratno informacijo.  Upoštevamo osnovna načela učenja v naravi, in sicer spoštovanje vsakogar, sodelovanje, upoštevanje potreb in lastnosti učečih se, celostni razvoj otroka. Otroci so ustvarjalni tam, kjer jim ponudimo prostor, da ustvarjajo. Vedno znova nam pokažejo, da jih zanima vse, kar ponuja narava, ki jo je potrebno občutiti z vsemi svojimi čutili.

Narava  ohranja duševno zdravje, naravno ravnovesje, uči človeka misliti, je odprta, sprejema, daje, varuje in ohranja. Seveda pa ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na našo kulturno dediščino, s katero se otroci seznanjajo in jo ohranjajo.

Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. Pa vendar je ta majhni svet neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar vidijo, želijo potipati, povohati, okusiti. Vse kar slišijo, želijo videti. Z vsem, kar je dosegljivo in dovolj priročno, želijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti ter ga narediti še bolj različnega.

7.    LITERATURA:

    1. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, urad RS za šolstvo.

    2. Marjanovič Umek, L., Kroflič, R., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S. (2008). Otrok v vrtcu : priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.


Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji