V času epidemije smo otroke še bolj opozarjali na pravilno umivanje rok. Nama je pri tem pomagal robot Milko, saj je otroke opozoril vedno, ko so pozabili uporabiti milo. Takrat se mu je v trebuhu namreč prižgala rdeča luč. Seveda pa to ni bil edini robot v naši igralnici...
ROBOTI IZ VRTCA ŽELEZNIKI
Predstavljamo
vam naše robote, ki so prav posebni, saj so jih otroci izdelali sami. Izdelali
so jih iz različnih kosov lesa in drobnih materialov, ki smo jih našli v
domačih delavnicah. To so bile razne matice, žice, podložke, žeblji, magneti,
vijaki, cevke… Ob tem so uporabljali orodja: izvijače, kladivo, klešče, primež,
jaz pa sem jim pomagala z baterijskim vrtalnikom.
Otroci so
spoznali, da lahko iz starih stvari, ki bi jih drugače odvrgli, naredimo nekaj
novega. Pri tem so bili zelo vztrajni in ustvarjalni. Že ob nastajanju so robote
poimenovali in pripovedovali, kaj bodo znali delati. Nastali so robotka Lili (ko
ji pritisneš na gumb, od vsepovsod priletijo metulji), robot Kosilnica (dela
»drdrdr« in kosi travo), robotka Mavrica (ustvari pravo mavrico), robot Ledko
(dela led), robot Sonce (na glavi ima velike žarke), dva robota Snežinki (delata
sneg), robot Žagarček (ima žagi namesto rok), robot Robotko (se premika na
elektriko), robot Blatko (šprica blato), robot Gasilec (ima modro cev za mrzlo
in rdečo cev za vročo vodo), roboti Žebljiček, Robotek in Plesalka (če
pritisneš na gumb, začnejo plesati), robotka Princeska (s krono), robot
Smetar (pobira smeti z magnetom), robot Policaj (z vgrajeno sireno), robot
Ropar (narejen, da nagaja), dva robota Noskota (eden z nosom, ki se mu vrti,
drugi s tako velikim nosom, da ves čas pada nanj), robotka Jagodka (na roke ti
vsuje bleščice), robot Lesi (meša testo v posodi) in robot Rožko (nabira
rože za mami).
V času
epidemije bolezni Covid-19 je nastal tudi robot Milko. V svojem trebuhu ima rdečo
lučko, ki posveti vedno, kadar otroci pri umivanju rok pozabijo uporabiti milo.
Svoje mesto je dobil ob umivalniku in tam budno nadzoruje otroke.
Ostali roboti imajo več časa za igro in tako so nastale naslednje zgodbe.
ROBOTI LOVIJO ROPARJE
Roparji so
Soncu ukradli zlate žarke in zbežali. Blatko je vanje špricnil blato, da so
padli po tleh. Potem je vključil svoj ventilator in jih odpihnil v
zapor. A iz zapora so ušli, saj so v žepu imeli ključe. Policaj je bil
hud. To je videl robot Sonce in je začel močno sijati, da je bila huda vročina.
Roparji so se hoteli ohladiti in so prosili Blatka, naj zopet vključi svoj
ventilator. Vključil ga je, potem pa je še bolj zavrtel gumb, da je začelo
močno pihati in je roparje zopet odpihnil v zapor. Tam je Policaj pogledal, če imajo
ključe v žepu, a jih niso imeli. »Kje so ključi?« je vprašal. »Ne vem,« je odgovoril robot
Sonce. »Ne vem,« je odgovoril Blatko. Policaj je ukazal: »Pojdita jih iskat, da
bom lahko zaprl roparje.« Šla sta jih iskat. Robot Sonce je zopet začel močno
sijati, da je dobro videl in jih je našel. Ležali so na tleh, tam, kjer so
roparji padli. Sedaj je Policaj roparje zaprl in jim rekel: «Tako, sedaj pa ne
boste več ušli.«
GREMO NA IGRIŠČE
«Gremo na
igrišče,« je rekla Jagodka. »Ja, naredil vam bom led,« je rekel Ledko.
Pritisnil je na gumb in začel delati led. Robotki so stopili nanj: »U, kako
drsi,« in se pričeli drsati in delati zavoje. »Poglejte, jaz imam elektriko,«
je rekel Robotko. Ulegel se je na hrbet, pritisnil na gumb in začelo ga je
nesti nazaj. »Jaz bom naredila snežinke,« je rekla Snežinka in naredila osem
snežink. »Daj še,« je rekla Plesalka in Snežinka je naredila cel kup
snega. »Naredimo bunker, » je rekel Ledko. Ko so ga naredili, je rekla Jagodka: »A bo kdo bleščice? Vsi dajte roke, da vam jih
bom posula gor. Vrzimo jih na sneg, da bo postal sladoled!« Res so jih vrgli in
cel iglu se je spremenil v sladoled.
PLES ROBOTKOV
Robotko je rekel:
»Lili, greva plesat!« Nosko je vprašal, kakšno glasbo bi rada poslušala. Rekla
sta, da pesem Mali moj robotek. Nosko je rekel: »O joj, te pesmi pa ne znam
več.« Lili je rekla: »Jaz jo pa znam,» in je začela peti: » Mali moj robotek je
navihan mali škrat…« Lili in Robotko sta zaplesala. »Jaz pa nimam para,» je
rekel Nosko. Šel ga je ven iskat. Zunaj je bil Snežinka, ki se je vrtel in
delal sneg. »Snežinka… Snežinka… Snežinka!« ga je klical, a ni ga slišal. Nosko
mu je pritisnil gumb, da bi se ustavil, a robot Snežinka se je začel še hitreje
vtreti. Pritisnil je drugi gumb in robot Snežinka se je zasmejal. »A greva
plesat,« ga je vprašal Nosko. »Pejva,« je odgovoril Snežinka.
BRAVO, KOLEGA!
Princeska je
poklicala: «Lesi, pridi k meni domov!« »Ne, najprej pridi ti k meni,« ji je
odgovorila Lesi. »Ne, najprej pridi ti k meni,« je rekla Princeska. »No, prav,«
je odgovorila Lesi. Princeska je odprla vrata in rekla: »To je moja sobica.«
»Ali lahko pri tebi spim?« je vprašala Lesi. »Lahko,« je rekla Princeska in sta
zaspali. Spali sta dolgo časa, potem pa ju je zbudil robot Kosilnica: » Pridita,
punce!« »Ne, ne moreva iti, sva bolni,« sta rekli. »Kaj vama pa je?« je vprašal
robot Kosilnica. »Jaz sem bruhala, » je rekla Princeska, »jaz imam koronavirus,«
je rekla Lesi. »No, prav, bosta pa drugič prišle,« je rekel robot Kosilnica.
Takrat ga je poklical Gasilec:« Pridi,
kolega, greva hitro!« »Ja, že grem,« je odgovoril robot Kosilnica. »Poglej
kakšen velik požar! Dajva špricat z mrzlo vodo…« Priklopila sta modro cev in
gasila. Potem je Gasilec priklopil še rdečo cev: «Zdaj pa špricajva še z vročo
vodo.« Požar sta pogasila in Gasilec je rekel: »Bravo, kolega.«
NA POMOČ!
»Na pomoč!« je
klical Nosko. »Kdo kliče?« je vprašal Žagarček. »Jaz, pridi,« je rekel Nosko.
Takrat sta pritekla še Rožko in Žebljiček. Videli so, da je Nosko stal ob vodi.
»Kaj je?« so ga vprašali. »Svinčnik mi je padel v vodo.« »Kam, nič ne vidim,«
je rekel Žebljiček. »Mavrica, pridi nam posvetit, nič ne vidimo,« so jo
poklicali. Mavrica je prišla, Rožko ji je pritisnil na gumb in naredila se je
prava mavrica. Takrat je Žagarček zagledal svinčnik in ga šel iskat. »Pazi, da
ga ne boš prežagal,« je zaklical Rožko. Mavrica je še vedno stala v vodi in
rekla: »Poglejte, jaz delam mavrico iz vode!« »O, a se lahko dričamo po njej?«
je vprašal Žebljiček. »Ja, gremo!!!« so zaklicali vsi. »Iiiiii, čof, iiiiii,
čof!«