V Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani smo v okviru projekta Ekošole Vrtilnica in projekta BITI zasnovali povezovalni projekt Skrivnostni vrt, ki združuje dejavnosti ekologije, samooskrbe in zdravega načina življenja na več nivojih. Usmerja se v preoblikovanje in oblikovanje zunanjega prostora, namenjenega permakulturi in vzgoji o trajnostnem ravnanju, druženju, učenju, zabavi in ne nazadnje tudi umetniškemu ustvarjanju. Vse to razumemo kot samooskrbo. V Skrivnostnem vrtu si želimo razvijati in krepiti občutek sobivanja – v sočutni skupnosti ljudi, v prijaznem odnosu do narave in okolja in v prijateljskem odnosu do sebe.

Skrivnostni vrt oblikuje manjša skupina zaposlenih, vzgojiteljev in dijakov, ki se bo postopno širila, tako kot se širi vsaka dobra skupnost. V njej so zbrani tisti, ki jih zanima trajnosten način življenja, ki radi vrtnarijo in jih zanima sonaravno vrtnarjenje, ki čutijo sočloveka in živali v njihovih potrebah ter jim je blizu lastno kreativno izražanje.

V šolskem letu 2021/2022 smo postavili osnove zamisli in sooblikovanja dela okolice dijaškega doma, ki je bil do sedaj skorajda neizkoriščen. V prvo vrsto smo postavili pomembnost samooskrbe s prehranskega vidika in s tem tudi vzgojo in izobraževanje o vrtnarjenju. Staro visoko gredo, ki smo jo že negovali v preteklih letih, smo osvežili in obnovili. Prav tako visoke grede, ki so postavljene ob eni od stavb našega dijaškega doma. Teh je namreč že veliko število in v pridelkih s teh gredic smo že uživali sadove v prejšnjih letih. Večji projekt, ki smo si ga zadali za to šolsko leto, pa je bila postavitev nove visoke grede, tokrat večje (4 m x 2 m) – ta je trenutno največja v okolici našega doma – in tudi trajnostno zasnovane že od samega začetka. Postavljanje in polnjenje visoke grede je potekalo ob skupnem delu zaposlenih in dijakov. Gredo smo napolnili po premakulturnih načelih, za to pa je bilo potrebnih kar nekaj pridnih in močnih rok, saj je volumen grede precejšen. Tik ob gredi smo postavili informativni pano o permakulturi in postavljanju, namenu ter koristnosti visokih gred.

V naslednji fazi smo z dijaki pripravili načrt zasaditve grede. Načrtovanje se nam je zdelo še posebej pomembno, saj smo želeli zasaditi take vrste zelenjavo, ki bo dozorela hitro in je bodo dijaki lahko deležni še pred koncem šolskega leta (solata, špinača, nadzemna koleraba, razne začimbe in zelišča) oz. ki bo dozorela zelo pozno in jo bodo dijaki lahko uživali jeseni, ko se bodo zopet vrnili v dijaški dom (korenje, čebula, por). Odločili smo se, da zasadimo tudi nekaj zelenjave, ki bo zrela poleti (nizki fižol, paradižnik, paprika, feferoni) in jo bomo lahko vložili ter tako pridobili tudi znanje o shranjevanju presežkov pridelka. Konec aprila in v začetku maja smo posadili in posejali vse sadike in semena. Dijaki, ki so že imeli izkušnje z vrtnarjenjem, so pomagali in podučili tiste, ki se teh veščin še učijo. Potrebno je bilo še redno zalivanje.

V začetku junija smo že pobirali prvi pridelek. Najhitrejša v rasti je bila zelena solata, ki smo jo uporabili v hamburgerjih na dan, ko smo v dijaškem domu praznovali dan Sonca. To je bila prava slavnostna otvoritev pobiranja pridelkov in priznanje za naše skupno delo, v katero smo vložili veliko truda. V solatnem baru v naši jedilnici je skorajda vsakodnevno na voljo naš lastni pridelek – razne solate, endivja, drobnjak, peteršilj, bazilika, mladi česen. Uspeli smo nabrati tudi dovolj rabarbare za kompot, napitke, ponujene ob kosilu in večerji, pa si redno osvežimo s svežo meliso, meto in citronko. Presežek zelišč smo posušili – origano, meto, kamilice bomo tako lahko uporabili tudi kasneje. Cvetov kamilic pa je bilo dovolj še za izvedbo delavnice, kjer smo izdelali kamilično mazilo. Dijaki in zaposleni smo ponosni na to, da so naši prvi koraki na poti k pravi samooskrbi tako uspešni.

Verjamemo, da bomo v prihodnjih šolskih letih le še krepili zavedanje, kako pomembno je stremeti k samooskrbi, ne samo na nivoju prehrane, pač pa tudi na drugih nivojih. Čaka nas še veliko izzivov in veselimo se jih.