Z otroki smo se odločili za izziv zmanjšanja količine zavržene hrane. Razlog za odločitev do sodelovanja tiči v ugotovitvah prepogostega zavračanja določenih ponudb na krožniku. Otrokom smo želeli privzgojiti spoštljiv odnos ter odgovornost ravnanja s hrano, na način, da so si jo vsakodnevno sami postregli toliko, kolikor so domnevali, da bodo lahko pojedli. Sklepamo, da se je posledično pojedlo več hrane in ostalo manj zavrženih ostankov. To smo dokazovali v obliki tabele, ki je prikazovala enake posode in katero smo vsakodnevno dopolnjevali z označevanjem količine zavržene hrane (od zajtrka in kosila) ter z ustreznim čustvenim simbolom (vesel-zelen, manj vesel-oranžen, žalosten-rdeč).

Še isti dan, ko smo načeli temo, smo poskrbeli za oživitev kuhinjskega kotička – opazili smo namreč, da se igrajo vedno isti otroci. Ko smo ga opremili z napisom restavracija »Pri kuharju«, katero ime smo izbrali skupaj, se jih je večina odločila za igro v kotičku. Izvajali smo igro vlog, pri čemer so nekateri otroci igrali vlogo gosta, drugi so bili kuharji in natakarji. Presenetljivo, so se vključili tudi fantje, ki prej nikoli niso sodelovali v kuhinjskem kotičku.

Za začetek izvedbe smo z otroki preučili gradivo izhajajočega iz projekta, in sicer slikanico o Janu in njegovi mami, ki poslušalce nagovarja, da določene ostanke hrane lahko ponovno uporabimo pri naslednjem obroku ter razkriva še več ukrepov za zmanjšanje količine zavržene hrane. Dele gradiva, za katere smo strokovni tim ocenili, da je bil prezahteven za razumevanje otrok, smo izpustili.

Otrokom je bila predstavljena prehranska piramida. Glede na velikost posameznega okvirčka smo ugotovili, katero hrano moramo zaužiti največ in katero najmanj. Ugotavljali smo vzroke, zakaj je temu tako, kaj določena hrana doprinese telesu, katera živila so dobra za rast mišic, katera nam dajejo energijo, katera so koristna za zdravje itn. Vsak okvirček smo analizirali posebej. Ob tem je vredno omeniti, da moramo biti otrokom že ob samem predstavljanju piramide in namena dejavnosti zanimivi, kajti pri nekaterih je bilo opaziti nezainteresiranost do spoznavanja teme. Za spodbudo otrokom smo pomoč poiskali pri starših, da so se tudi v družinskem krogu pogovarjali in osveščali o aktualni tematiki. Dobili so nalogo, da morajo doma s starši iz revij izrezati hrano, ki jo imajo radi. Otroci so tako dobili kar precej motivacije. Oblikovali smo skupinsko piramido in jo opremili z izrezki. Ta je bila izobešena na oglasno desko pred igralnico.

Tekom izvedbe projekta je bila ena izmed dejavnosti, da so otroci obrisali, izrezali in opremili svoj krožnik z obrokom, ki je moral vsebovati sestavine iz vsaj štirih okvirčkov prehranske piramide (torej so nalepili npr. iz revije izrezan krompir, zrezek, papriko in sladoled). To jim je predstavljalo kompleksnejši izziv, zaradi česa se je bilo potrebno individualno posvetiti posameznemu otroku.

Občasno smo tudi namesto jutranjega kroga postavili na preprogo telovadne obroče različnih barv, katere so predstavljale posamezen okvirček iz prehranske piramide (žita, sadje in zelenjava, meso in ostale beljakovine ter maščobe in sladkorji). V tem primeru smo uporabili igrače iz kuhinjskega kotička, da so jih sortirali. Ta didaktična igra jim je bila zelo zanimiva.

Ob zaključku projekta pa smo si privoščili malo razvajanja s strani kuhinjskega kadra. Ugodili so našim željam, da so pripravili prigrizke, ki so vsebovali specifičen okus (jabolka posuta s cimetom; pokapano bučno olje po kockah sira; namakanje kruha v mešanico kisa in olja; poskušanje namaza iz skute in rdeče paprike; okušanje kislosti limonade). Otroke smo motivirali na način, da se naj s stoli pripravijo na piknik v obliki kroga. Na sredino smo postavili okroglo mizo ter postopoma na njo polagali določeno hrano. Vsak otrok je ponudbo poskusil, tudi tisti najmanj "zagreti", in odkrival sestavine. Ugotovili smo, da če nam je pomakan kruh v kisu in olju všeč, bomo naslednjič poskusili tudi začinjeno solato. Priložnost bomo dali tudi kompotu, ki včasih vsebuje cimet. Prav tako je našemu telesu postala dobra prijateljica paprika.

Projekt Hrana ni za tjavendan otrokom ponuja veliko privlačnih vsebin, katere lahko vzgojni kader načrtujemo celo šolsko leto. S preizkušenimi aktivnostmi lahko potrdimo, da smo izboljšali odnos do hrane, s katero v skupini ravnamo vestno in skrbno.