Otroke v šolah že od prvega razreda učimo, da je za optimalen razvoj človeka potrebnih več dejavnikov: zdrava in uravnotežena prehrana, dovolj počitka in spanja, osebna higiena ter zadostna mera gibanja. Zato smo se na naši šoli odločili, da naučeno teorijo pričnemo po korakih spreminjati v prakso.
Zadnje čase veliko slišimo o zdravi prehrani, pomembnosti
gibanja, zdravju … Iz vseh smeri nas bombardirajo z informacijami o fit ljudeh
in super živilih. Obljubljajo nam vse mogoče naprave, pripomočke, pripravke,
dopolnila za zdravo telo. V besednjaku je moderno uporabljati na novo skovane
besede, ki označujejo zdravje, gibanje, prehrano. In nadvse imenitno se je
postavljati pred drugimi in naštevati, kaj vse novega smo že preizkusili.
Vendar se tukaj porodi vprašanje. Zakaj je kljub vsem
ponujenim novostim na področju zdravja vse več ljudi s prekomerno težo, vse več
ljudi s srčno žilnimi obolenji, vse več je »hrbteničarjev« in pri učencih – vse
manj so motorično spretni.
S sodelavci smo se o tem veliko pogovarjali in prišli do
ugotovitve, da je vse preveč teorije. Veliko se govori, govori in govori,
vendar se le malo stori. O zdravem načinu življenja ljudje resnično vemo veliko.
Če prosimo kogar koli, naj nam navede nekaj dejstev in predlogov za naše
zdravje, bomo v nekaj minutah sestavili celo knjižico z nasveti. Ko pa povprašamo,
koliko teh nasvetov pa so preizkusili in tudi vztrajali pri njih, dobimo realno
stanje. Veliko teorije – malo prakse.
Tako je v
veliko primerih tudi v šolah. Vse preveč je besed in sedenja v učilnicah.
Učenci sedijo pri svojih mizicah in se »učijo« o zdravem načinu življenja!!!
Na naši šoli
smo kaj hitro ugotovili, da je potrebno nekaj spremeniti. Teorijo je potrebno
spremeniti v prakso. Otrokom je potrebno na konkretnem nivoju prikazati, kako
sami poskrbimo za zdrav način življenja. Ni rešitev le v trgovinah, rešitev je
tudi v naravi. Le izkoristit jo moramo!
Na Osnovni
šoli Mala Nedelja smo lahko srečni, saj se naša šola nahaja na podeželju. Tako
imamo vse potrebne pogoje za izvajanje prakse na dlani. Le iz učilnice se je
potrebno premakniti. In to smo tudi storili!
Naša
načrtovanja so izhajala iz tega, da smo želeli učencem približati celotno sliko
– od začetka do konca – od semena, rasti rastline, uporabe pridelka v prehrani,
vpliva hrane na telo/zdravje/energijo, energije za gibanje/šport, pomembnost
gibanja.
Oblikovali
smo cilje, ki jih želimo doseči:
Ø
učenci spoznavajo semena, rastline;
Ø
učenci sejejo semena in skrbijo za rastline;
Ø
učenci spoznavajo, kaj potrebuje rastlina za
svojo rast;
Ø
učenci se spoznavajo s pridelavo hrane in
spoznavajo pomen lastnega pridelovanja hrane ter razvijajo odgovornost;
Ø
učenci se seznanijo s pripravo hrane in jo tudi
pripravijo;
Ø
učenci se zavedajo pomembnosti zdrave prehrane;
Ø
učenci se zavedajo pomena gibanja;
Ø
učenci se zavedajo, da smo za svoje zdravje
odgovorni sami;
Ø
učenci razvijajo dobre medsebojne odnose in
gradijo prijateljstva.
Na podlagi
teh postavk smo naše aktivnosti razporedili v tri sklope:
1. Urejanje
šolskega vrta (Od semena do pridelka) – PRIDELAM SAM
2.
Zdrava
prehrana (Uporaba naših pridelkov v prehrani) – PREDELAM SAM
3.
Gibanje
(Gibalne in športne aktivnosti) – MIGAM SAM
1. Urejanje
šolskega vrta (Od semena do pridelka) – PRIDELAM SAM
Že pred
časom se je na šoli porodila ideja o šolskem vrtu. Vsakemu razredu je bila
dodeljena gredica. Na ravni šole smo se dogovorili za kolobarjenje. Vsak razred
je izdelal načrt, s katerim delom kolobarja
bo pričel.
Primer
kolobarja:
1. leto je
na mestu KORENINA,
2. leto je
istem mestu LIST,
3. leto CVET,
4. leto PLOD,
5. leto pa
se tja presadi TRAJNICE.
Aktivnosti
so se pričele že pozimi. Učenci so od doma prinesli domača semena. Pripravili
smo lončke z zemljo in semena posadili ter posejali. Ves čas smo pridno
spremljali rast rastlin. Opazovali smo napredek, se pogovarjali o kalivosti
semen, skrbi za rastline, kaj rastline potrebujejo za zdrav razvoj in to
primerjali s človekovimi potrebami.
Naše
rastline so v lončkih pridno rastle in pomlad je čas za delo na vrtu. Najprej
smo zemljo na gredicah prekopali, zrahljali in pognojili, saj rastline tako
hitreje rastejo in obilneje obrodijo. V pripravljeno zemljo smo posadili naše
sadike.
Ob vsaki
priložnosti smo hodili opazovat rast naših rastlin, ki so postajale iz dneva v
dan večje. Vsak dan smo se naučili kaj novega in s pridom izkoriščali, kar so
nam ponujale.
Naš trud in
delo sta čez nekaj mesecev obrodila sadove tako kot naš vrt. Učenci so opazili
prve plodove in bili navdušeni nad našimi pridelki.
V tem sklopu
smo se naučili, kako pridelati hrano, kakšna je pot od semena do ploda oz.
pridelka.
Pri učencih
se je takoj porodilo vprašanje, kaj pa bomo s pridelki. Spontano so se »rodile«
ideje za naslednji sklop aktivnosti. Seveda, plodove je potrebno pobrati in jih
nekako uporabiti.
2. Zdrava
prehrana (Uporaba naših pridelkov v prehrani) – PREDELAM SAM
Pridelek smo
pobrali in si ogledali, kaj nam je vrt podaril. Učenci so dobili nalogo, da
raziščejo, kako bi lahko te plodove uporabili v prehrani. Kakšne jedi bi lahko iz njih pripravili.
Idej je bilo
na pretek.
V našem
razredu smo se skupnimi močmi odločili, da bomo pripravili različne namaze.
Učenci so
prinesli različne recepte. Pregledali smo jih in izbrali štiri najprimernejše.
Otroci so
bili razdeljeni v štiri skupine. Naloga vsake skupine je bila pripraviti seznam
potrebnih sestavin in ga oddati šolskim kuharicam, da te sestavine priskrbijo.
Naš pridelek pa smo med tem časom primerno uskladiščili.
Na dan
priprave namazov so učenci dobili recepte in samostojno delali po skupinah.
Predhodno smo se seveda pogovorili o pripravi delovnega okolja, varnosti pri
delu, osebni higieni, higieni delovnega prostora, urejenosti in serviranju
hrane.
RECEPTI
SKUTNO-ČEBULNI
NAMAZ
• 20 dag skute
• 3 do 4 velike žlice kisle smetane
• 1 mala čebula
• 1 žlička mlete rdeče sladke paprike
• sol po potrebi
Priprava:
Skuto prepasiramo, dodamo kislo smetano, sesekljamo
čebulo, rdečo papriko ter dodamo sol.
SKUTIN NAMAZ
Z ZELIŠČI
• 250 g puste skute
• 2 žlici kisle smetane
• 2 žlici jogurta
• sol po potrebi
• 1 do 2 žlici drobno sesekljanih
zelišč (peteršilj, drobnjak, bazilika …)
Priprava:
Skuto
prepasiramo, dodamo kislo smetano in jogurt, na drobno sesekljamo zelišča ter dodamo
sol.
SADNI NAMAZ
• 4 kuhana jabolka
• 2 banani
• limonov sok
• malo cimeta
Priprava:
Jabolka
olupimo in jih dušimo do mehkega, dodamo banane, ki jih prej pokapamo z
limonovim sokom, da ne počrnijo. Vse skupaj zmešamo s paličnim mešalnikom.
KORENČKOV
NAMAZ
• 12,5 dag masla
• 2 surova korenčka
• malo majoneze
• ščepec soli
Priprava:
Korenček na
fino naribamo, dodamo vse ostale sestavine in dobro zmešamo v namaz.
Učenci so ob
delu neizmerno uživali in nastala je slastna domača pojedina. In kljub temu, da
se pri šolski malici kar nekaj učencev zmrduje, kadar vidijo na mizah namaze,
ki jih niso vajeni, je tokrat bilo drugače. Z užitkom so zmazali kruhke,
namazane z njihovimi namazi.
Med
druženjem ob okusni hrani smo imeli priložnost za pogovor glede pomembnosti
doma pridelane hrane in doma pripravljenih uravnoteženih obrokov, saj nam dajejo
moč in energijo za vsakodnevne aktivnosti. Ugotovili smo, če jemo nekvalitetno,
neuravnoteženo prehrano, smo utrujeni, brez energije, celo zbolimo lahko. Kadar
pa je naša prehrana primerna, imamo moč za učenje, gibanje, smo boljše volje,
kar pa vpliva na naše zdravje, rast in razvoj.
Sedaj nam
manjka le še gibanje. In katere aktivnosti smo izvedli?
3. Gibanje
(Gibalne in športne aktivnosti) – MIGAM SAM
Čeprav
spadamo med manjše šole, se pri nas izvaja široki spekter športno-gibalnih
aktivnosti, saj se zavedamo, da je gibanje ključnega pomena za psihično in
fizično zdravje otrok.
Naštela bom
le nekaj dejavnosti:
Ø minutka za zdravje – izvaja se v razredih na pobudo učencev ali učitelja, ko vidi, da je
potreben premor med delom;
Ø rekreativni odmor – učenci med odmorom trikrat na teden pod vodstvom učitelja izvajajo
telesne aktivnosti na prostem;
Ø športni dnevi
– raznovrstno zasnovani (športne igre, moštvene igre, drsanje, plavanje, kros,
orientacijski tek, jahanje, atletika, igre brez meja);
Ø pohodi –
gozdni pohod, orientacijski pohodi, »navadni« pohodi;
Ø plavalni tečaji
– se izvajajo od prvega do tretjega razreda, tudi v petem razredu;
Ø izbirni predmeti
– učencem se je ponudil bogat nabor športnih aktivnosti (odbojka, nogomet, ples
…);
Ø šport za zdravje
– izvajajo se raznolike športne aktivnosti, ki krepijo naše zdravje;
Ø športna tekmovanja – učencem omogočimo sodelovanje na različnih športnih tekmovanjih med
šolami (za učence razredne stopnje: kros, med dvema ognjema, atletika, tek
prijateljstva; za učence predmetne stopnje: atletika, odbojka, nogomet, namizni
tenis, badminton, kros);
Ø kolesarjenje za učence;
Ø projekta Zlati sonček in Krpan;
Ø izvenšolske športne dejavnosti, ki
potekajo v šolskih prostorih (judo, nogomet, namizni tenis, ples, košarka).
Seveda na naši šoli poteka še več
različnih aktivnosti vezanih na te teme. Nekatere so zastavljene dolgoročno,
nekatere za krajši čas. Za nekatere dejavnosti je potrebno dolgo načrtovanje in
temeljiti razmislek, nekatere pa se porodijo v hipu in jih tudi glede na dani
trenutek izvedemo.
Zaposleni na
Osnovni šoli Mala Nedelja upamo in si želimo, da se vsa ta naša prizadevanja
dotaknejo otrok in vplivajo na ozaveščenost naših učencev glede zavedanja
pomembnosti pravilne prehrane, kvalitetnih sestavin in gibanja za naše zdravje.
Upamo in si želimo, da smo v učence vcepili dejstvo, da smo za svoje zdravje
odgovorni le mi. Le vsak posameznik lahko poskrbi zase, za svoje telo in um, saj je naše zdravje v naših rokah!
Mi smo jim pokazali pot in lahko le upamo in si želimo, da jo bodo nadaljevali v tej smeri.
Literatura:
·
Merljak, M. in Koman, M. (2008). Zdravje je naša
odločitev. Ljubljana: Prešernova družba.
·
Fowler, A. (2011). Užitni vrt ali Kako imeti
svoj vrt in ga pojesti. Maribor: Videotop d. o. o.
·
Pušenjak, M. (2010). Moj ekovrt. Ljubljana: ČZD
Kmečki glas.
·
Eyikan, A. (2015). Zdrava hrana: zelena energija
za življenje, Brezovica: Cangura.com.
·
Poličnik R., Šenk Zidar M. (2012). Otroci jejmo
zdravo, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Mestna občina Kranj.
·
Spletni vir: http://www.nijz.si/sl/publikacije/minuta-za-gibanje-v-razredu
·
šolski arhiv fotografij