Letos smo izbrali krovno temo odpadki in se dogovorili, da bo celotna šola ob dnevu Zemlje (ekodan) izdelovala družabne in didaktične igre iz odpadnih in naravnih materialov. Poleg iger smo uredili šolo in njeno okolico, med delom smo poskrbeli tudi za zdravje.

Z otroki dnevno določamo vreme na vremenskem koledarju in ga tedensko komentiramo.

Po korakih do visokih gred in hkrati učilnice na prostem, ki bo na voljo vsem učiteljem in učencem. Najprej smo se lotili iskanja primerne lokacije ob šoli, pri čemer smo upoštevali predvsem sončno lego, bližino vhoda v šolo oziroma dostopnost in bližino vodnega vira.

Zakaj se vreme spreminja? Kako nastane sneg? Z vsakodnevnim bivanjem na prostem so otroci lahko podnebne spremembe spremljali na lastni koži. Spoznali so kako se je potrebno obleči. Večina otrok še vedno najbolj zanimajo podnebne spremembe, s katerimi se srečujejo le preko medijev.

Razlog za odločitev za projekt je velika zasičenost z industrijsko izdelanimi igračami, ki velikokrat ponujajo le ozek izbor iger. Kljub temu, da je izvajanje projekta končano, didaktične igre še vedno uporabljamo, saj so otrokom izredno blizu in zanimive.

Naša prehrana je sestavljena iz različnih skupin živil. S preprostimi kemijskimi poskusi lahko posameznim skupinam živil raziščemo njihove lastnosti. V prispevku so predstavljeni eksperimenti, s pomočjo katerih lahko pri obravnavi ogljikovih hidratov nadgradimo učno uro kemije

Čutno pot, ki smo jo integrirali v šolski eko vrt, smo uporabili kot iztočnico za ozaveščanje drugačnosti med ljudmi. Živimo v pestri družbi različnih ljudi, zato se vsakodnevno srečujemo z drugačnostjo, raznolikostjo, kar posledično zahteva od ljudi večjo strpnost.

Ustvarjanje med zimskimi počitnicami

Skrb za okolje in uvajanje ter izvajanje ločevanja odpadkov se začne že pri najmlajših otrocih. Preko različnih zanimivih izvedenih dejavnosti otrokom približamo in jih spodbujamo, da že celo leto ločujejo odpadke, čeprav še vedno kdaj potrebujejo našo pomoč.

Sladkor najdemo v skoraj vseh predelanih živilih. Preveč sladkorja lahko škodi – ubija. Najnevarnejša med vsemi sladkorji je fruktoza, ki se v jetrih pretvori v maščobe in holesterol. Veliko ga v telo vnesemo nezavedno s sladkimi pijačami. Kadar ga uživamo, nas možgani nagradijo z ugodjem.

V prispevku je predstavljeno eksperimentalno določanje kalorične vrednosti hrane s pomočjo kalorimetra, izdelanega v šoli. Dijaki so s pomočjo medmrežja samostojno preizkusili in optimizirali kalorimeter, kot pripomoček za določanje energije sproščene pri sežigu hrane.

Učenci so bili aktivno vključeni v vseh aktivnostih. Predvsem so razmišljali o tem, kaj lahko sami storijo, da bi z majhnimi koraki pripomogli k čim manjšim podnebnim spremembam v prihodnosti v našem okolju (doma, v šoli).

Maketa sončne elektrarne je sestavljena iz nosilca, gibljivega zgloba in plošče sončnih celic. Izdelana je iz bukove vezane plošče in odpadne žogice iz umetne snovi. Mreža plošče je narisana s pirografom in pobarvana z modro barvo za les. Sestavni deli so zlepljeni z lepilom za les.

V smeteh po vsej Evropi je veliko zavržene hrane. V Evropi v enem letu zavržemo 27 milijonov ton hrane. V Sloveniji povprečno posameznik v enem letu zavrže 73 kilogramov hrane. Na količino teh odpadkov neposredno ni mogoče vplivati, posredno pa z ustrezno kakovostjo in primerno velikostjo/količino.

Če izhajamo iz pregovora »Si, kar ješ«, potem lahko toliko lažje razumemo, kako zelo hrana vpliva na trenutno počutje, razpoloženje, kognitivne zmožnosti ter na samopodobo v obdobju odraščanja mladostnikov.

Gozd imamo v neposredni bližini vrtca, zato veliko časa preživimo v njem. Otroci se igrajo z naravnim materialom, v gozdu izvajamo dejavnosti in dosegamo cilje z vseh področij kurikula. Tako se nam je porodila ideja, da izdelamo družabno igro Pot skozi gozd. Otroci so bili ves čas aktivno udeleženi

V Vrtcu Ledina se držimo načela "Od malih nog za zdrav življenjski slog". Ugotovila pa sem, da vseeno premalo poudarka namenjamo umirjanju in sproščanju, zato sem se odločila, da se v tem šolskem letu osredotočimo na sproščanje v naravi in občutenju le-te.

Z učenci 6. razreda nižjega izobrazbenega standarda smo raziskovali in spoznavali vzroke ter posledice podnebnih sprememb.

Projekt je bil voden po principu aktivnega učenja. Začeli smo s postavljanjem raziskovalnih vprašanj – kaj so podnebne spremembe? Kaj otroke zanima. Ugotovili smo, da ne vedo, kaj je podnebje, kako se spreminja, večina otrok je govorila o vesolju.

Gibanje močno vpliva na psihični, fizični in spoznavni razvoj otrok. V predšolskem obdobju je potreba po gibanju zelo velika in je ena najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Ker je potreba po gibanju prirojena in povsem naravna - saj se možgani razvijajo šele, ko so izpostavljeni zaznavnim in

V tednu mobilnosti smo izvedli veliko aktivnosti. Otroci vseh starostnih skupin so na različne načine obeleževali dan brez avtomobila. Najmlajši otroci so se odpravili na prvi sprehod v neposredni okolici vrtca.

Dogovorili, smo se da bomo v okviru teme biotske raznovrstnosti izdelali hotele za žuželke in jih postavili v okolico šole in šolski park. Učenci so začeli raziskovati kaj so to hoteli za žuželke kako jih pravilno izdelamo, katere materiale uporabimo. Nastali so lepi izdelki in didaktične igre.

EKO DAN NA OSNOVNI ŠOLI VRANSKO-TABOR V četrtek, 25. aprila 2019, smo na osnovni šoli Vransko-Tabor imeli tradicionalni EKO dan. Organizatorki sta bili gospa Nataša Pečovnik in gospa Zlatka Avžner. Učenci so se razdelili v več skupin, razredna stopnja pa je imela delavnice kar v matičnih učilnicah.

Način in ritem življenja sta nas pripeljala do zavedanja, da je skrb za naše okolje in naše zdravje nujna. V prispevku je opisan primer dobre prakse, tj. izvedba tehniškega dne, kjer učenci izdelajo hotel za žuželke in lesene zaboje. S praktičnim načinom vlagamo v trajnostni razvoj učencev.

Električno energijo pridobivamo na različne načine, najpogosteje pa iz hidro, termo in jedrskih elektrarn. Skozi galerijo posnetkov sta dijaka na enostaven način prikazala, kako pride električna energija do vtičnice.

S sodelavci smo se dogovorili, da bomo tudi letos namenili en dan dejavnosti za eko aktivnosti. Učitelje sva spodbudili, naj skupaj z učenci iščejo ideje za didaktične igre in sproti zbirajo potreben material. Nastalo je veliko uporabnih didaktičnih pripomočkov in iger.

Bivanje v naravi naj bi postalo stalni, vseživljenjski proces, ki se ga otrok začne zavedati v vrtcu. V naravi imamo vse možnosti gibanja, igranja, doživljanja, raziskovanja in spoznavanje narave. Zelo pomembno je, da otrok veliko hodi, teče, skače , se vrti v naravi.

Otroke v šolah že od prvega razreda učimo, da je za optimalen razvoj človeka potrebnih več dejavnikov: zdrava in uravnotežena prehrana, dovolj počitka in spanja, osebna higiena ter zadostna mera gibanja. Zato smo se na naši šoli odločili, da naučeno teorijo pričnemo po korakih spreminjati v prakso.

Z obiskovanjem gozdne igralnice smo otrokom omogočili raziskovanje, spoznavanje, opazovanje, doživljanje, zaznavanje različnih dražljajev in spontano, sproščeno igro z naravnim materialom. Poudarek smo dali razvijanju otroške senzibilnosti in zaznavanju sveta s pomočjo čutil.

Poletje je šolskemu vrtu dalo svoj pečat, zato smo se člani kuharsko vrtnarskega krožka v septembru zbrali na šolskem vrtu in ga uredili. Na gredah smo našli nekaj plodov in ogromno semen ognjiča, solate, fižola, peteršilja, pora. Shranili smo jih v papirnate vrečke za naslednjo pomlad.

V Vrtcu Velenje smo koordinatorke programa Ekošola za sodelavce pripravile naravoslovne delavnice na temo vode, zraka in prsti. Uvod v delavnice je bil krajši teoretični del s predstavitvijo osnovnih lastnosti teh elementov, sledile so praktične delavnice (poskusi).

Učilnica na prostem

Učence smo na zanimiv način pritegnili in motivirati za delo na vrtu. Ob tem smo razmišljali, kako naše učence aktivno vključiti v samo načrtovanje, izdelavo. Zaradi pomanjkanja prostora na šolskem dvorišču, smo se odločili za postavitev visoke grede.

Učenci so preko izvedenih aktivnosti spoznali posledice podnebnih sprememb, kaj vse vpliva na vremenske spremembe. Spoznali so, da lahko tudi sami vplivajo na zmanjšanje vpliva na spremembe in zapisali številne predloge.

Narava je vse okoli nas. Z njeno raznolikostjo jo sprejemamo takšno kot je: živi in neživi svet. Doživljamo jo z vsemi čuti, zato omogočimo otrokom da jo sprejmejo takšno kot je. Spoznali so raznolike pridelave in okušanja zelenjave in sadja.

Na trši papir smo narisali načrt hiše in jo oblikovali do končnega izdelka. Hiši smo izrezali okna, vrata in odprtinico na dnu. Hišico smo želeli osvetliti od znotraj, zato smo se lotili električne razsvetljave. Vir naše električne napetosti je bila ploščata baterija.

S pomočjo danega gradiva in vedenja učencev smo raziskovali načine pridobivanja elektrike. Najbolj smo se usmerili na delo vetrnih elektrarn, njihove dobre in slabe strani ter kje v Sloveniji se nahajajo. Razmišljali smo kakšne možnosti imamo v Sloveniji za postavitev še več vetrnih elektrarn.

Z neposrednim vključevanjem otrok v dejavnosti, preko aktivnega učenja, predvsem v naravnem okolju in ob sodelovanju z lokalno skupnostjo in starši so bili otroci notranje motivirani za delo in se samoiniciativno vključevali v dejavnosti. Viden je bil napredek na različnih področjih dejavnosti.

Elektročnik predstavlja maketo hidroelektrarne, katero smo naredili iz odpadne embalaže in naravnih materialov. Ime Elektročnik je izpeljanka iz besed električni tok. grajen je iz dveh večjih odpadnih kartonskih škatel za čevlje ter iz 4 tulcev, ki predstavljajo nosilne stebre HE.

Svet Energije v Krškem – GEN energija nudi več simulatorjev, kjer dijaki/učenci odkrivajo »skrivnosti« energije. V spodnjih prostorih je »eksperimentalnico«, kjer lahko na različnih interaktivnih eksponatih izvajamo eksperimente, povezane z električno energijo, elektrotehniko in magnetizmom.

Namen projekta je bil spoznati avtohtono vrsto rac, ki živijo v bližnjih vodah našega vrtca, njihov razvoj in način preživetja ter zanimivosti, saj jih opazujemo že kar nekaj časa. Prvi stik z naravoslovjem otroke navduši do te mere da v njem prebudi radovednost za raziskovanje in opazovanje narave.

Z otroki smo pričeli pot raziskovanja od semena do plodu. V jesenskem času smo se z otroki odločili, da raziščemo stare sorte jabolk in se o njih nekaj naučimo. Pripravili smo tudi razstavo in degustacijo jabolčnih jedi.

Dijaki programa naravovarstveni tehnik spoznavajo pomen URE in OVE pri nekaterih strokovnih modulih, s projektom pa smo želeli razširiti znanja, dodati več praktičnega dela k pouku in osmisliti njihovo učenje s konkretnim primerom. Glavni namen projekta je bila izvedba energetskega pregleda.

Na naši šoli, OŠ Olge Meglič Ptuj, že nekaj let poteka čebelarski krožek, pri katerem učenci obravnavajo mnoge pomembne teme in se seznanjajo z osnovami čebelarjenja. Največ vsebin, ki jih pri krožku obravnavajo, je namenjenih vlogi čebel, pomenu čebel, dragocenim proizvodom in praktičnim vsebinam.

Cilj našega podviga je bil urediti učencem in učiteljem prijazen prostor, ki že s samim izgledom opominja uporabnike na pomen zdravega naravnega okolja in ekološko ozaveščanje. Obnovili smo staro pohištvo in izboljšali njegovo uporabnost ter polepšali učilnico in jo spremenili v vesel prostor.

Z izvajanjem predmeta šport skrbimo za zdrav razvoj otroka. Želimo mu privzgojiti zdrav življenjski slog. V učnem načrtu za šport ima pohodništvo pomemben delež. Izvajamo interdisciplinarne športne dneve, povezavo športne dejavnosti z drugimi predmetnimi področji.

Projekta fotozgodba o elektriki smo se lotile najprej tako, da smo obnovile znanje o pridobivanju električne energije. Za tem je sledilo fotografiranje različnih motivov povezanih z električno energijo. Fotozgodba predstavlja sončno energijo kot vir električne energije, ki je prijazna naravi.

V projektu Mreženje z vodilnim področjem naravoslovja se je v letošnjem letu naš vrtec priključil še trem drugim in skupaj smo na medsebojnih hospitacijah vzgojiteljic izmenjevali dobro prakso z omenjenega področja.

Otroci so dnevno na lastno pobudo opazovali vreme. Sami so se preizkusili v različnih eksperimentih, ki smo jih izvedli v skupini. Prinašali so naravni in odpadni material za eksperimentiranje in za izdelovanje didaktičnih pripomočkov.

Prišla je jesen in s tem tudi samo spreminjanje narave v različne barve. V oddelku smo začeli spoznavati jesenske pridelke. Tako smo jih začeli prinašati, razvrščati, poimenovati,... Podrobneje smo se seznanili z bučo in jabolko. Od doma smo prinesli košare in se odpravili k našemu hišniku na dom.

Tema o zdravi prehrani in gibanju je v današnjem času zelo pomembna. Zanjo še vedno potrebujemo dovolj znanja, motivacije, vaje in hkrati zgleda, ki ga odrasli prenašamo na otroke. S sodelavko se trudiva, da otrokom vnašava veselje do narave, sebe, gibanja, hrane ipd.

Namen projekta je, da otroci skozi različne naravoslovne vsebine spoznavajo lokalne rastline in živali ter ozaveščajo pomembnost njihovega obstoja. Otroke je potrebno vključevati v vnaprej organizirano raziskovanje, saj otrok skozi raziskovalno aktivnost med igro pridobi izkušnje.

Posebnost makete sončne elektrarne iz lego kock in sončne celice je v tem, da v primernih okoliščinah (sončno vreme) s pomočjo sončne celice ustvarja elektriko, ki jo izrabi lučka, ki posveti na vozilo, ki je prav tako narejeno iz lego kock.

Z uporabo tega modela želimo demonstrirati prenos in pretvorbo energije. Model je zanimiv tudi zato, ker smo ga dijaki lahko izdelali sami in se tako še bolj povezali s snovjo ter izdelkom. Ob sami izdelavi, smo se tudi veliko naučili o obdelavi materialov in uporabi različnih orodij.

Predstavili smo, kako pride elektrika od elektrarne do stanovanja. Izdelali smo kratek video, v katerem smo se osredotočili na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah. Želeli smo poudariti tudi pomen vode, saj ni potrebna le za pitje, temveč omogoča sodobno življenje.

Na osnovi uvodne ankete ustanovili učno podjetje. Izdelali smo 15 programov in preko letakov spodbujali med dijaki zdrav način življenja. Z vlakom smo se odpravili iz Celja v Velenje, kjer smo si najprej ogledali grad Velenje in si nato v Villi Bianci izposodili kolesa.

Mlade ustvarjalce smo poskušali navdušiti za preučevanje vseh petih razpisanih tem, to je pomen elektrike za družbeni in tehnološki napredek, prenos električne energije na daljavo, energetski objekti in trajnostna energija. Preučevali so različne načine proizvodnje elektrike.

Ob zavedanju dejstev, kako pomembno je uživanje zelenjave v obdobju rasti za mladostnike, sem začela razmišljati, kako učencem približati zelenjavo, jim ponuditi nove okuse in pripraviti do stopnje, da bo zelenjava dobila boljše mesto v verigi uravnotežene prehrane.

Trajnostna energija je določena energija, namenjena zadovoljitvi sedanjih potreb, ne da bi s tem vplivala na potrebe naših zanamcev. Viri trajnostne energije najpogosteje vključujejo vse vrste obnovljivih virov kot so: sončna energija, vetrna, energija valovanja, geotermalna energija...

Dijaki so se naučili nekaj novega o Zemlji. Namen projekta je bil, da so dijaki opozorjeni in da se začnejo zavedati resnosti problema, ki ga ljudje s trošenjem, povzročamo Zemlji. Če sodelujemo in si povemo, vemo še več.

S samooskrbo sadik in zelenjave bomo pripomogli, da se bo na našem jedilniku znašel res zdrav obrok brez pesticidov in kemijskih dodatkov, ki smo jih pri nakupu zelenjave velikokrat deležni. S pitjem vode, gibanjem na svežem zraku si želimo izboljšati naše zdravje.

Po prijavi smo dobili navodila za delo in potek konference. Sami smo si izbrali število dijakov in alternativne vire energije, ki so jih dijaki proučevali in poiskali odgovore na zastavljena vprašanja.

Namen projekta je bil raziskati metode odtisov kot kazalnikov človekovega vpliva na okolje ter za gospodinjstva iz občine Kidričevo oz. za družine naših učencev ugotoviti trajnostno delovanje s pomočjo metod ekološkega, ogljičnega in vodnega odtisa.

Z učenci 9. razredov spoznavamo biotske značilnosti lokalnega okolja. Spoznavamo avtohtone vrste zeli in visokodebelnih rastlin. Proučujemo biotsko pestrost in kulturo Cerkniškega jezera. Če želimo naravo še naprej ohranjati, jo moramo najprej poznati in se z njo povezavi.

Učenci so v delavnici na eko dnevu ustvarjali ekopoezijo na temo podnebne spremembe.

Skrb za zdravje vključuje več vidikov: zdravo prehranjevanje, gibanje, skrb za osebno higieno, počitek, dobre medsebojne odnose, pozitivna naravnanost, stik z naravo. Vrsto let se trudimo, da otrokom v vrtcu privzgajamo navade za zdrav življenjski slog.

Učenci so predstavili zelišča, poudarek je bil na zdravilnih učinkovinah. Pripravili so jedi iz sušenih rastlin, semen, fižola ter sodelovali z jedmi na prireditvi društva zeliščarjev.

Dijaki, ki se izobražujejo za poklic medicinskih sester, morajo poznati načela zdrave prehrane, prilagojene posameznikovi telesni aktivnosti. Prehrana z visokim glikemičnim indeksom pri manj telesno aktivnih posameznikih vodi v debelost ter bolezni srca in ožilja.

Glavna dejavnost ni bila samo pridobivanje novih znanj in veščin o krompirju, temveč tudi spremljevalne dejavnosti: gradnja zdravih medsebojnih odnosov in razvijanje kompetenc zdrave komunikacije. Učenci so odkrivali tudi pastirske igre naših babic in dedkov.

V prispevku je predstavljeno, kako pomembni so za naše zdravje mirni živci in dobro spanje. Opisan je postopek izdelave antistresne žogice ter antistresne blazine za spanje, pri čemer je posebej poudarjena uporaba naravnih materialov.

Med otroki se je ob zbiralni akciji papirja porajalo mnogo vprašanj – kam gre papir, kaj z njim naredijo, iz česa je papir… Že ob prinašanju so ugotavljali, da je vsak prinesel drugačnega ali pa ima v kupu različen papir – zakaj je tak, zakaj ni enak…

Otroci velikokrat spremljajo aktualna dogajanja pri nas in po svetu in se na pridobljene informacije radi odzivajo. Že kakšen mesec pred začetkom zimskih olimpijskih iger, ki so letos potekale v Južni Koreji, so otroci z navdušenjem posamično pripovedovali o prihajajočem začetku iger.

Kruh je osnovna sestavina človeške prehrane, a v otroških glavicah odpira veliko vprašanj. Kako nastane kruh? Katere sestavine potrebujemo za izdelavo kruha? Kaj sploh je recept? Kako so kruh pekle naše babice? Namesto odgovorov smo začeli z aktivnim raziskovanjem in prišli do novih spoznanj.

Ustvarjanje iz računalniških tipkovnic

Učenci so se seznanili s pomenom obeleženja svetovnega dne čebel in pripravili likovno razstavo v šoli na to temo. V goste smo povabili čebelarsko družino, ki se ukvarja s pridelavo medu in drugih čebeljih izdelkov.

Vzgoja o pravilni prehrani ljudi je ena izmed glavnih sredstev za doseganje zdravja. Skozi raznovrstne dejavnosti ob igri in aktivnem učenju spodbujamo zdravo prehranjevanje predšolskih otrok. Otroci spoznavajo lokalno pridelano hrano, ki jo v sodelovanju z odraslim pripravijo kot obrok.

Glavni povod za delo na tem projektu je bila želja, da bi izboljšali odnos učencev do hrane kot dobrine, graditi na bontonu in kulturi prehranjevanja, ozaveščati, da hrana ni samoumevna in povezati v skupnem prizadevanju vse udeležene na šoli, da zmanjšamo količino zavržene hrane.

V vzgojno izobraževalnih ustanovah zavržemo prevelike količine hrane, mlajše generacije otrok pa nimajo ustreznega odnosa do ravnanja s hrano. Zdrav in primeren odnos do hrane je dobra popotnica za življenje vsakega posameznika.

Pismonoša Friderik skrbi preko celega leta za naravo in otroke navdušuje za delo na vrtu, skrb za živali, razvrščanju odpadkov...Pismo otroke pričaka na glavni oglasni deski in je namenjeno vsem otrokom v vrtcu. V teh letih so pisma postala zaželena, otroci pa so Friderika vzeli za svojega.

Sestavljanje, leplenje in okraševanje lesenih okvirjev za sliko formata 10x15.

V prispevku predstavljam posebne dneve v vrtcu, ki jih praznujemo in v okviru teh skrbimo za redno gibanje, zdravo prehrano ter varovanje narave. Povezujemo različne projekte in dejavnosti, ki se ujemajo v skupnih ciljih za naše zdravje. Naše prireditve so obiskane in skrbno pripravljene.

Na šoli se zavedamo, da je gibanje osnovna življenjska potreba vsakega posameznika, še posebej za učence, ki učno delo izvajajo pretežno sede. Za procese učenja in dosego visokih dosežkov oz. rezultatov je potrebno dobro telesno, psihično in duševno zdravje.

Z vzgajanjem avtohtonih sort vrtnin pripomoremo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. S projektom oživitve vrtčevskega vrtička so se otroci seznanili s pomenom samooskrbe za zdravje, naravo in okolje. Spoznavali so osnove vrtnarjenja in aktivno sodelovali v vseh fazah projekta.

Vrtnarski krožek omogoča učencem neposreden stik z naravo, nudi osnovne izkušnje rokovanja z vrtnarskim orodjem, prstjo in semeni, ki so dragoceni zaklad mnogih generacij. Učenci privzgojijo delovne navade, vztrajnost in zavedanje, da je ekološka pridelava na domačem vrtu najzanesljivejša.

Učilnica v naravi nas lahko obogati in popestri šolske ure. Otroške roke so pokazale, da je treba učni proces v šoli velikokrat premakniti nazaj v naravo. Na šolskem vrtičku smo zasejali in zasadili okrog 25 različnih vrtnih rastlin, ki so se pridno širile in dajale druga drugi moč za rast.

Tretji petek v novembru že nekaj let zapored poteka vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Letos smo ta dan na naši šoli obogatili tako, da smo organizirali naravoslovni dan za vse učence šole. Ker na šoli poteka projekt botrstvo, so se med seboj družili starejši in mlajši učenci.

Šolski vrt je odličen učni pripomoček in učilnica na prostem. Učenci s postavitvijo in obdelovanjem visokih gred spoznavajo pridelovanje hrane, razvojni krog rastline od semena od sadike, rast rastlin, uporabne dele rastlin, plodove in pridobivanje semen. Izdelke uporabimo za priložnostna darila.

Učence smo povezali z naravo in jim omogočili pridobitev novih spretnosti, znanj ter veščin za delo na vrtu, jim približali zdrav način življenja in uporabo pridelane hrane.

Za zdravje otrok in mladostnikov je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij. V skrb za zdravje sodi tudi učenje, informiranje, ozaveščanje o zdravju in zdravem načinu življenja. Prispevek govori o dejavnostih, ki jih izvajam v procesu učenja na temo Prehrana, gibanje in zdravje.

Energija vetra je eden izmed glavnih sodobnih obnovljivih virov energije. Cilj projekta je bil izdelati napravo primerno za polnjenje telefona, da bo omogočala napetost za polnjenje, da bo prenosna in zaupljiva.

Naš temeljni cilj je bil zmanjšati količino zavržene hrane (čeprav je ne zavržemo veliko, želimo, da bi je bilo še manj), hkrati pa pri učencih privzgajati pravilen in spoštljiv odnos do hrane. Merili smo ostanke hrane in jih beležili na merilni list, koliko česa je ostalo.

Projekt smo začeli z izdelovanje vreč iz starih majčk v posameznih razredih. Pripravili smo novoletno darilo za starše. Izdelali smo novoletne vrečke iz majčk, katere smo napolnili s slastnimi piškoti. Cilj je zmanjšati uporabo plastičnih vrečk tako, da jih sami naredimo iz odpadnega materiala.

Namen in cilj našega projekta sta bila ta, da skupaj z učenci iz ostankov hrane, ki ostajajo pri šolskih obrokih, tokrat natančneje iz ostankov ekološke in lokalne hrane Tradicionalnega slovenskega zajtrka, izdelamo in predstavimo zdrav šolski prigrizek.

Čaj je eden izmed napitkov, ki jih človek dnevno zaužije v večjih količinah. Poleg poživila teina vsebuje še veliko raztopljenega ogljika in dušika, ki spodbudno vplivata na rast rastlin. Analiza rezultatov je pokazala, da določena koncentracija teina pozitivno vpliva na rast rastlin.

Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja ter navad. Z naravoslovnimi dejavnostmi otrok spoznava tudi sebe, svoje telo in svoje zmožnosti.

Nekako nam je v navadi, da je ovijanje zvezkov in delovnih zvezkov (nekateri se intenzivno prinašajo v šolo le nekaj mesecev v šolskem letu) v PVC-ovitke nujnost. Na OŠ Rodica ozaveščamo, da zvezkov ni potrebno oviti, oz. se ovijejo v materiale, ki manj obremenjujejo okolje.

Okoljsko ozaveščanje otrok v naših vrtcih in šolah ocenjujem za visoko kvalitetno in uspešno. Otroke je potrebno izobraževati v stiku z naravo, saj vsak najmanjši stik z naravo rodi novo spoštovanje, čustvo, ki je za uspešno in trajno sobivanje človeka in narave nujno.

Skupaj z dijaki smo predelali snov, vezano na tekmovanje Ekokviz, ter delovne liste, v smislu našega prispevka k skrbnemu ravnanju z okoljem pa smo decembra dekorirali platnene vrečke za večkratno uporabo.

Preko različnih poskusov smo spoznavali in proučevali vreme in vremenske razmere ter se dotaknili podnebnih sprememb. Spoznavali smo kako pomembno vlogo ima človek, ki s svojim nepremišljenim ravnanjem ogroža zemljo.

Izziv je bil spoznavati podnebne spremembe, ugotoviti koliko ljudje o tem vedo, koliko se o tem piše v časopisih, koliko podatkov se lahko dobi v knjižnicah, ali ljudje sploh posegajo po takih knjigah.

Glavni namen izmenjave semen je ohranjanje avtohtonih, tradicionalnih ter domačih vrst semen in sadik ter skrb prihodnje generacije, da bodo znale ceniti kakovost življenja, zdravo naravo in okolje, ekološko pridelano hrano, lokalno samooskrbo ter zdrav in okoljsko ozaveščen življenjski slog.

Otroke je potrebno v predšolskem obdobju obravnavati celostno, saj je to obdobje, ko se otroci zelo veliko naučijo preko izkušenj, ki si jih pridobijo. V prispevku bom predstavila, kako sem otrokom omogočila, da so bili v vzgojni proces aktivno vključeni z dajanjem lastnih pobud in idej ter izvedbo.

Vsako leto smo se v vrtcu srečevali s problematiko zavržene hrane po obrokih. Opazili smo, da pri obrokih hrana ostaja, zato smo se pogovorili, kaj imamo radi in česa ne, zakaj puščamo hrano na krožniku in kaj bi naredili drugače, da pri obrokih ne bi imeli ostankov.

Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam. Na prehranjevalne navade posameznika, skupin in naroda vplivajo socialne, ekonomske, etične in kulturne danosti okolja v posamezni državi. Velik vpliv imajo tudi izobraženost in ozaveščenost ljudi, dostopnost in cena hrane.

Interesna dejavnost je bila zastavljena tako, da bi pohode izvajali v popoldanskem času skupaj s starši. Ob didaktičnih listih in igrah so ugotavljali, katera hrana sodi v nahrbtnik in katera ne. Pogovarjali smo se o reševanju v gorah, opremi pri plezanju.

Šolski otroci se redko srečujejo z vrstniki, ki se šolajo v šolah za otroke s posebnimi potrebami. Taki otroci potrebujejo veliko več prilagoditev in pomoči pri učenju, gibanju in življenju. Ker so bila srečanja zanimiva in so učence med seboj zelo povezala, smo sklenili, da z njimi nadaljujemo.

Zdravje je dobrina, ki je v veliki meri odvisna od nas samih. Nanj močno vplivamo z življenjskim slogom in prehranjevalnimi navadami. Namen prispevka je ozaveščanje mladih o pomenu zdrave, uravnotežene prehrane in prehranjevalnih navad, s poudarkom na zajtrku.

Dober teden pred Slovenskim tradicionalnim zajtrkom so na PŠ Dobrnič v podaljšanem bivanju potekale dodatne aktivnosti, ki so podkrepile pomen tradicionalnega zajtrka. Učenci so spoznavali življenje čebel, čebeljo družino, čebelje izdelke in se pogovarjali o pomenu čebel.

... spoznali so nekaj dejstev o predelavi papirja in so glede na vse ugotovitve izdelali grafit s pomenljivim sporočilom: z 1 tono zbranega odpadnega papirja rešimo približno 17 odraslih dreves.

Ob 25. obletnici programa Ekošola smo se pridružili video kampaniji

Teden pravljic – beremo skupaj, je potekal prvi februarski teden (3. - 7. 2.). Teden smo si strokovne delavke izbrale zato, da se s tem dogodkom spomnimo tudi na slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

V gospodinjski učilnici je za 1. c razred potekala zeliščna delavnica preko Konzorcija Srce Slovenije, ki jo je vodila ga. Sabina Grošelj.

Pohodništvo – Ciciban planinec je obogatitvena dejavnost, ki se izvaja v Vrtcu Zreče. Program se izvaja pod okriljem Planinske zveze Slovenije in je sistematično ter skrbno načrtovan. Otroci na pohodih razvijajo motorične sposobnosti, skrbijo za zdravje, pridobivajo spoštljiv odnos do narave, spozna

Pri poučevanju slovenščine razmišljaš o tem, kako bi vnesel ekološko vsebino. K ustvarjanju te pritegnejo ponujene vsebine v učnem načrtu, delovnih zvezkih, natečajih in medpredmetno sodelovanje. Pri rednem pouku so nastale eko pravljice, pri ID ustvarjalno pisanje pa eko pesmice.

Podnebne spremembe

Izdelovanje tort za praznovanje otroških rojstnih dni v vrtcu iz odpadnega materiala, v sodelovanju s starši. Torte so bile razstavljene v EKO kotičku.

Naša šola se nahaja na obrobju mesta Ljubljana. Idejo za hotel za žuželke mi je dal eden od učencev, saj je bila njegova vmesna pripomba, kam gredo živali, kako se hranijo, kje spijo, kako je z mladiči... Z učenci smo raziskovali, izdelovali... In nastal je naš hotel za žuželke.

Likovno ustvarjanje z naravnimi materiali

V prispevku sem se osredotočila na Dan zdravja, ki smo ga organizirali na šoli. Učenci so razmišljali o vplivu prehrane, zelišč, eteričnih olj, glasbe, gibanja in spanja na spomin in koncentracijo. Z opisanimi temami so se najprej ukvarjali teoretično, nato pa so izvedli še praktične primere.

Na OŠ Oskarja Kovačiča smo organizirali medgeneracijski Oskarjev pohod, ki se ga je udeležilo veliko število krajanov. Letošnja usmeritev naše šole je GIBANJE.

V okviru eko krožka na šoli smo se odločili, da bomo ozaveščali lokalno skupnost v porabi embalaže odpadnih sveč v času 1. novembra. V času govorilnih ur smo podarjali kamne na katere smo narisali svečke z akrilnimi barvami.

Učenci spoznajo pravilno ločevanje odpadkov pri tem pa osvojijo tudi novo besedišče. Ozavestijo pomembnost pravilnega ravnanja z odpadki doma in v šoli.

Skrb za gibanje v vseh življenjskih obdobjih. Povezovanje in druženje vseh generacij, izmenjava izkušenj ter gibanje in skrb za zdrav način življenja.

Zavest o odgovornem ravnanju z naravo je potrebno utrjevati. Otrok kot nepopisan list lahko to razvija že v vrtcu. Največji uspeh pa dosežemo v sodelovanju vzgojitelj - otrok - starš.

Tako kot vsako leto, smo se v našem vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona enota Črešnjevci, tudi letos z veseljem pridružili projektu, v okviru katerega otroke ozaveščamo o pomenu zajtrka in lokalno pridelane hrane.

Ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov smo tudi na OŠ Most na Soči želeli opozoriti na pretirane količine odpadkov in na vse manj ponovne uporabe obrabljenih, poškodovanih ali le zastaranih stvari. Zato smo se odločili, da na ustvarjalni delavnici tekstilne odpadke spremenimo v nekaj uporabnega.

Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate

Letošnji slogan ETM-ja je »GREMO PEŠ!«, zato so se tudi učenci odpravili na krajše in daljše sprehode, likovno ustvarjali na to temo in tudi doma ves teden navduševali ostale družinske člane, naj s hojo prispevajo k čistejšemu okolju in poskrbijo za svoje zdravje.

Poleg zdrave prehrane in zdravega okolja je zelo pomembno tudi gibanje in sprostitev. Zato smo v vsakodnevno šolsko rutino vpeljali različne načine pozdravljanja, gibanja in sprostitve. Pri izbiri le teh pa so imeli učenci možnost izbire.

Z otroki radi opazujemo živa bitja, ki jih srečamo na potepanjih v naravo.

Ustvarjalne delavnice v mesecu novembru, so prirpava na veseli december. Na božičnih stojnicah prodajamo izdelke iz odpadih materialov, ki nam krasijo naše domove v čarobnem mesecu. S temi sredstvi pa humanitarno pomagamo našim dijakom.

V okviru predmeta naravoslovje za otroke smo želeli predstaviti svetovni dan hrane, 16. oktober, nekoliko drugače. Iskali smo ideje, kako otrokom priljubiti različno sadje in jih aktivno vključiti v pripravo zdravega obroka. Odločili smo se za izdelavo sadnih umetnin, ki smo jih nato pojedli.

Učenci so raziskovali problematiko onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo nagrobne sveče. Zaradi zaskrbljujočih ugotovitev, so učenci izdelali svoje nagrobne sveče iz steklene embalaže in odpadnega voska.

Učenci spoznajo, da domače živali niso le psi, mačke in ribice.

Dnevi pred Tradicionalnim slovenskim zajtrkom so bili na II. OŠ Žalec namenjeni pogovoru o pomenu čebel, poudarku na lokalno pridelani hrani ter zajtrku. Izdelovali smo čebelice, naredili plakat in pripravlili kratek program za obeležitev tega dne.

Poročilo o izvedbi dejavnosti – INVAZIVNE RASTLINE

V okviru sheme šolskega sadja smo z učenci pripravili sladke sadne degustacije z namenom ugotoviti koliko sadja poznamo.

Ker vemo, da otroci zelo radi pomagajo pri izdelavi in so na končni izdelek zelo ponosni in ga bolj cenijo, sva se s sodelavko odločili, da bo izdelava naše lesene smrečice projekt za cel december. Sovpada pa tudi z našo celoletno prednostno nalogo-LES.

Učenci 4. in 5. razreda OŠ Ivanjkovci vsako leto preživijo dan in noč v lovskem domu Ivanjkovci, kjer skupaj z lovci te lovske družine spoznavajo biotsko pestrost v domačem okolju in tako spoznavajo delo lovcev , predvsem pa bidiverziteto domačega okolja.

V tednu otroka so učenci pod. bivanja vsak dan izdelovali maketo, na kateri so predstavili posebne elemente naravne krajine. Izpostavili so Radensko polje z ogroženimi žabami, zaščiteno sibirsko peruniko in s tremi vodotoki (Šico, Dobravko in Zelenko), osamelec Kopanj in nikoli presahli studenček.

Na šoli skrbno ločujemo odpadke in smo pri njihovi uporabi pred reciklažo oz. uničenjem še posebej kreativni. Tokrat smo uporabili papir, karton in pnevmatike ter jih povezali z zimskim veseljem na snegu, saj ga zelo pogrešamo.

Z raziskovalno nalogo Moje drevo, ki smo jo izvedli z učenci 2. razreda, smo si zadali cilj, da bomo v lipovem parku v bližini naše šole opazovali izbrano drevo - lipa skozi vse štiri letne čase. Učenci so skozi celotno šolsko leto v paru sproti beležile rezultate.

V okviru natečaja "Odpadno je uporabno" z naslovom "Kaj bi lahko naredili za svoje preživetje iz naplavljene plastike, če bi ostali na samotnem otoku?" so se učenci 8.razreda lotili projektne naloge Čoln iz odpadnih plastenk.

Zaradi danih okoliščin so naravoslovni dan učenci izvedli doma. Spoznavali so se z krožnim gospodarstvom.

Učenci posebnega programa iz Podružnične šole za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami Tolmin smo se odločili, da bomo na naših krožnikih pričarali jed pripravljeno iz preostankov živil, ki v hladilniku potrpežljivo čakajo na uporabo.

Z učenci POŠ Sladka Gora smo razmišljali o jesenski dekoraciji in tako prišli na idejo, da samo iz odpadnih papirjev vseh vrst naredimo dekoracijo, ki bo krasila avlo šole. Vsi skupaj smo rezali, lepili, barvali in slikali. Nastal je jesenski gozd in sovice, ki modrujejo na naši šoli.

V oddelku 5-6 letnih otrok so otroci izdelali gozdne živali iz odpadnih materialov. Izhodišče so nam bile gozdne slikanice, izkušnje otrok iz obiskov v gozdu (tudi z lovcem)idr. Z izdelki smo že 4. leto sodelovali v projektu Ekošole Eko paket in izdelke razstavili tudi v Mestni knjižnici Grosupljje

Čas, ki nam onemogoča neposredno delo z otroki, sem izkoristila za pripravo primera dobre prakse in hkrati na ta način spodbudila tudi starše, da skupaj s svojim otrokom doma pripravijo hotel za žuželke.

Z otroki, starimi od 3 - 5 let, smo raziskovali svet polžev. K sodelovanju smo povabili tudi starše. Naše začetno zanimanje za polžke je preraslo v pravi raziskovalni projekt, ki nam je prinesel veliko lepega in nas medsebojno toplo povezal.

Ob letošnjem svetovnem dnevu zemlje, so si učenci ogledali video vsebine povezane s skrbjo za okolje, v nadaljevanju pa so iz odpadnih materialov izdelali nove uporabne izdelke. S tem so dokazali, da lahko potencialni odpadki postanejo ponovno uporabni.

Za namen obveščanja smo izdelali oglasne deske iz palet.

V vrtcu Mojca smo se odločili vstopiti v projekt "Trajnostne mobinosti" predvsem zaradi skrbi onesnaženosti ozračja in skrbi za dobro naših najmlajših generacij. Stremeli smo k namenu prispevati k spreminjanju potovalnih navad ter posledično zmanjševanju motoriziranega prometa v okolici vrtca.

Odpravili smo se v Južno Ameriko in spoznali Amazonski deževni gozd. Spoznali smo podnebje, rastline in živali. Govorili smo o pomembnosti dreves, o aktualnih požarih ter o tem zakaj deževni gozd izginja. Igralnico smo spremenili v tropski raj, na hodniku pa izobesili plakat deževnega pragozda.

V času pandemije je bila izvedba dnevov dejavnosti na daljavo nov izziv, ki smo se ga v prvih razredih OŠ Črna na Koroškem uspešno lotili. Skrb za zdravje je bila osrednja tema prvih štirinajst dni dela na daljavo, ki smo jih zaključili z naravoslovnim dnem.

Na SŠ Domžale, smo se dijaki 4. letnika pod mentorstvom prof. Nataše Prašnikar odločili poglobiti znanje o gozdovih. Najprej smo želeli ugotoviti, kaj vse že znamo in nato svoje znanje še poglobili s prebiranjem literaturei n poslušanjem predavanja študentke oddelka za gozdarstvo, Zale Uhan.

V času pandemije je bilo delo na daljavo kar velik izziv. Tudi v tem času smo razmišljali, kako uporabiti odpadni material, ki se nam kopiči doma. Pri LUM smo zato, oblikovali lutko in obraz iz odpadnih materialov.

I. OŠ Žalec Naravoslovni dan učencev 9. razreda, Raziskovanje biodiverzitete ribnika Vrbje z bližnjo okolico.

Čeprav smo letos zaradi karantene priča šolanju, kot ga še ni bilo, smo se odločili, da nas to ne bo ustavilo. Skupaj smo vsi razredi naše šole praznovali Svetovni dan Zemlje, in sicer smo prav na ta dan - 22. 4. 2020 - izvedli Eko dan.

Na nivoju Kranjskih vrtcev je v vseh enotah potekal eko dan z različnimi vsebinami.

Učenci 2. in 5. razreda so imeli dan medpredmetnega in medgeneracijskega sodelovanja. Obiskali so gozd in izkoristili njegove danosti, ki se jih zlahka vključi v vzgojno-izobraževalni proces.

V sklopu projekta Eko-paket smo iz KEMS embalaže ustvarjali na temo Živali in rastline v gozdu.

O pomembnosti varovanja okolja je potrebno poučevati tudi najmlajše, kar pomeni, da moramo z okoljsko vzgojo začeti že pri predšolskih otrocih v vrtcu. Otrokom smo z lastno aktivnostjo skozi dejavnosti predstavili reciklažo in ponovno uporabo odpadkov v smislu varovanja okolja in narave.

Dijaki programa Naravovarstveni tehnik Biotehniškega centra Naklo v okviru strokovno teoretičnega in praktičnega modula Ekosistemi, izvajanje dejavnosti v prostoru in ekoremediacije v času epidemije kar v okolici svojega doma raziskujejo fenološke procese.

V skupini med 3-5. letom starosti smo tri mesece namenili tematskemu sklopu Podnebne spremembe. Osredotočili smo se dejstva, kako lahko poskrbimo za naš planet, spoznavali smo vremenske pojave, kroženje vode, dogajanje v naravi, ločevali odpadke v ekološki otok in opazovali naravoslovne poskuse.

Zaradi izrednih razmer in tako dela na daljavo smo se odločili, da z učenci naše šole izvedemo EKO dan kar v domačem okolju. Učencem smo pripravili različne gibalne aktivnosti, ki so jih z veseljem opravili. Vključili smo čiščenje okolice doma, pospravljanje stanovanja, hiše, otroške sobe, itd.

"Slačenje koruze" ali bolj poznano ličkanje koruze je našim prvošolcem, ki živijo v vaškem okolju manj poznano. Projekt »Vrednote in moralne norme v naših krajih skozi čas« smo želeli predstaviti preko različnih dejavnosti. Učenci so pridobili pristen stik z eno najbolj znano žitarico - koruzo.

Namen projekta je vpliv vode na zdravje in spodbujanje zaščite voda. Veliko otrok je prekomerno težkih ali debelih. Pitje vode deluje preventivno proti debelosti. Veliko šolarjev spije premalo vode, kar vodi do dehidracije, ki lahko poslabša kognitivne sposobnosti, povzroči utrujenost in glavobole.

Druženje petih skupin ob lutkovni predstavi, igrah, povezanih z jabolki in sladkanje z različnimi jabolčnimi jedmi je 15.11.2019 zaznamovalo tradicionalni slovenski zajtrk. Ob dnevu slovenske hrane smo namreč pripravil »Festival jabolk«, saj so jabolka ena izmed sestavin TSZ.

V času pandemije je bil izveden naravoslovni dan Dan zemlje v 3. razredu OŠ Makole. Izvedba dni dejavnosti na daljavo je bil nov izziv. Naše vodilo je bilo predvsem skrb za okolje, ločevanje odpadkov, zdravje in recikliranje.

Za novoletni bazar smo izdelali lojne pogače za lačne ptičke

Na šoli skrbno ločujemo odpadke in smo pri njihovi uporabi pred reciklažo oz. uničenjem še posebej kreativni. Tokrat smo uporabili zavržene plastenke kot glavno gradivo za izdelovanje hranilnika iz plastenke.

Kot je že v navadi, smo se v vrtcu Most na Soči tudi letos pridružili Evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov, ki je nosil slogan “Ponovno uporabo spremeni v navado”. Zato smo temeljito pregledali naše odpadke, ter ugotavljali in iskali ideje, kaj vse bi lahko iz njih še nastalo.

V CUDV Draga smo pripravili dobrodelno prireditev Rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi pri Igu. Prireditev je temeljila na povezovanju in druženju vseh generacij, izmenjavi izkušenj, gibanju in skrbi za zdrav način življenja.

V Dijaškem domu Ivana Cankarja (DIC) smo se odločili, da nekoliko spremenimo utečen sistem učnih ur. Dijaki so vzeli nekaj izbranega učnega gradiva in odpravili smo se v gozd (Golovec). Tam so se popolnoma posvetili učenju.

Ker bi hruške, ki so ostale od šolske malice, zgnile, smo z otroci naredili hruškov kompot.

Sobivamo v prostoru, ki nas obdaja z različnimi življenjskimi okoli. To so gozd, travnik, voda- potok in seveda zrak. V naši enoti Kapljica, ki je ena izmed štirih enot vrtca Rogaška Slatina, dajemo velik poudarek bivanju na prostem in raziskovanju našega naravnega okolja.

Pri raziskovanju različnih predelov gozda, travnika smo ugotovili, da ponekod rastejo bolj raznovrstne rastline, med njimi tudi take, ki jih v naši bolj vidni okolici ni več. Zavedamo, se pomena ohranjanja vrstno pestrih travišč in otroke seznaniti z raznolikim življenjem le teh.

Opravljanje meritev za športno - vzgojni karton doma s prilagojenimi navodili za izvedbo.

Z otroki smo raziskovali, katere naravne nesreče nas lahko doletijo ter kako ravnamo v takšnih primerih. Spoznavali smo tudi poklice in službe, ki nam pomagajo v takih situacijah. Največ pa smo se naučili s pomočjo praktičnih poskusov.

Slabe prehranjevalne navade, pomanjkanje gibanja in posledično prekomerna telesna teža, nas že daljše obdobje silijo k razmišljanju o spremembah načina življenja. V prispevku bom med drugim predstavila, kako v prvem starostnem obdobju načrtujemo dejavnosti, da skozi igro in gibanje, ki sta otrokovi

Naravoslovni dan ob svetovnem dnevu Zemlje. Izvedba delavnic v gozdu. Spoznavanje biotske raznovrstnosti.Izdelava medu iz regratovih cvetov, domača čistila in sirup iz smrekovih vršičkov.

Preko opazovanja so otroci spoznavali osnovne lastnosti vode in ob različnih dejavnostih z vodo razmišljali o njeni prisotnosti v našem vsakdanu.

V petek, 15. 11. 2019 smo tudi v vrtcu Trbovlje zajtrkovali v znamenju tradicionalnega slovenskega zajtrka. Letos smo ta dan v skupini 5-6 let starih otrok zajtrk postregli na malo drugačen način.

Na delavnici prijateljstva smo izdelali lesene srčke za naše mamice.

Pouk na daljavo nam ni preprečil obiska travnika. Učenci Podružnične šole Pertoča so nabrali regratove cvetove in si izdelali regratov medeni sirup.

Kot učiteljica biologije in koordinatorka ekošole večkrat pri pouku združim oboje. Tako so učenci 8. razredov naredili modele različnih celic iz odpadnih materialov. Učenci so delali v parih oz. trojicah. Namen je bil, utrditi predelano snov, nadgraditi učno uro in odpadkom ponuditi novo življenje.

Učenci so spoznavali in prepoznavali drevesne vrste v domačem okolju.

S pomočjo Eko branja smo se v letošnjih dejavnostih skušali vživeti v drevo. Čemu? Da bi ga začutili in skupaj z njim ponotranjili srčni utrip narave, ki nam vsak dan znova potrpežljivo podarja priložnost, da postajamo boljši ljudje ter s svojim odnosom pozitivno vplivamo na svet okoli sebe.

Eko dan v gozdu. Priprava naravoslovnega dneva v gozdu. Obisk gozda, poznavanje drevesnih vrst, nabiranje smrekovih vršičkov, izdelava frotaža drevesnih debel, izdelava zatočišča za gozdne škrate, izdelava gozdnega škrata, mobile, pripravek za sirup iz smrekovih vršičkov.

Izdelava, zasaditev in skrb za visoke grede v šolski okolici.

Otroci preko konkretne izkušnje s čutili spoznajo zdravilna zelišča, njihovo uporabo in pripravo mazila.

Pravijo, da gre hrana skozi želodec. Še posebej ob praznikih, ko so naše mize polne dobrot, lepo diši. Diši po praznikih, diši po skrivnostni moči, le-ta pa se skriva v majhnih količinah, ščepcih, ki jih oddajajo zelišča – rastline s prav posebnimi »čudežnimi« lastnostmi,katere smo spoznavali.

Kako pomagati k ohranitvi vrste nekaterih žuželk? Preprosto... z gradnjo hotela za žuželke. In prav to je zanimivo tudi za otroke.

V sklopu načrtovanih dejavnosti, smo se odločili dejavnosti izvajati na prostem, v bližnjem gozdu in hkrati spoznati gozdno pedagogiko.

V sklopu izbirnega naravoslovnega predmeta Rastline in človek je po učnem načrtu, med cilji, obravnava zgradbo rastlin. Glede na naslov, so bili učenci prepričani, da se bomo pogovarjali o vodovodnih, kanalizacijskih, izpušnih ceveh….

Z učenci posebnega programa naše šole smo skrbeli za zdravo prehrano in dovolj gibanja

V šoli smo 12.12. 2019 izvedli šolsko tekmovanje v ekokvizu. Tekmovanje je potekalo na 3 nivojih in sicer: poklicna šola, srednje tehniško izobraževanje in gimnazija. Najboljši trije tekmovalci iz vsake skupine so se uvrstili na državno tekmovanje. le tega se je iz naše šole udeležilo 5 tekmovalk.

Mediji nas opozarjajo, da sodimo Slovenci v sam svetovni vrh po številu kupljenih nagrobnih sveč. Količina plastike in drugi odpadki, ki nastanejo, ko sveče dogorijo, pa so za državo velik problem. Otroci lahko naredijo svečo skoraj zastonj in hkrati poskrbijo za čisto in varno okolje.

Učenci 2. a razreda OŠ Štore so sodelovali na nagradnem likovnem natečaju za spodbujanje trajnostne mobilnosti »Misija: Zeleni koraki«. Predstavili so se z zanimivim letečim avtomobilom in izvirnim predelanim plovilom prihodnosti za ohranitev čistejšega naravnega okolja iz odpadne KEMS embalaže.

Ob pomoči in vzpodbudi odraslega, so se otroci preko aktivnega opazovanja vključili v dogajanje- spoznavali so razvojni in življenjski krog metulja- kapusovega belina.

Hrana je gorivo za naše telo. Da bi ostali čili in zdravi, moramo jesti čim bolj naravno in raznoliko hrano. Poleg hrane je seveda za dobro počutje pomembna tekočina-najboljša je voda in seveda zadostna količina gibanja.

Z učenci 3. razreda smo izdelovali okrasne zvezde, ki so nam v prazničnih dneh polepšale učilnico. Naučili smo se, kako različne odpadne materiale uporabiti in iz njih izdelati nekaj novega, dekorativnega.

Otroci so raziskovali na temo trajnostne mobilnosti. Lastne izkušnje in novo pridobljena znanja so želeli podeliti z lokalno skupnostjo. Samostojno so oblikovali zloženke, katere so sami razdelili v poštne nabiralnike stanovalcev hiš bližnje ulice.

Oblikovanje podob in mandal v naravnem okolju z sestavljanjem naravnih elementov.

Otroci ob skrbi za zeliščni vrt spoznavajo, da je delo na vrtu prijetno in koristno, ohranjajo neposreden stik z naravo, spoznavajo zelišča, spremljajo njihovo rast in sodelujejo pri pripravi zelišč v prehrani.

Vključevanje otrok v urejanje okolice pripomore k razvijanju pozitivnega odnosa do sebe, soljudi in narave.

Odsluženo pohištvo lahko zelo koristno uporabimo. Z učenci smo ponovno uporabili staro pohištvo in ga predelali v klopi za sedenje.

Skozi celotno šolsko leto so se učenci posebnega programa učili o podnebnih spremembah. Vsak dan so spremljali vreme. Popisali so ogrevanje hiš in raziskovali okolju manj škodljive načine ogrevanja. Izdelali so plakat o podnebnih spremembah.

Pridobitev PUMP TRACK steze za vse učence in krajane. Skrb za zdrav način preživljanja prostega časa.

Osnovni namen projekta je ozaveščanje otrok in njihovih družin o pomenu hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prometa. Trajnostna mobilnost je način življenja in te vrednote prenašamo na naše otroke v vrtcu. Vemo, da se te navade oblikujejo že v najzgodnejših letih otroštva.

Frekvenca srca (FS) je najlažje in najpogosteje izmerjen fiziološki kazalec. Zanj je značilno, da se pri naporu njegove vrednosti povečajo približno premosorazmerno s povečanjem intenzivnosti obremenitve, toda specifično za vsakega posameznika.

Bivanje v gozdu je lahko zelo prijetno, koristno in to otrok spoznava že v vrtcu. V gozdu imamo kaj videti, slišati, vonjati, imamo vse možnosti za gibanje, igro, raziskovanje in spoznavanje narave.

Otroci so spoznali, kako pomembna je voda za naša življenja in kako pomembno je pravilno obnašanje do narave kot take. Želela sem, da se otroci zavedajo pomena obstoja vode, te edinstvene tekočine. Ozaveščanje o pomembnosti vode je namreč bistvena spodbuda za trajnejše ravnanje z njo.

Voda ima posebno funkcijo, ki otroke sprosti, jih motivira in pritegne k igri, hkrati pa jim predstavlja vrsto idej za različne dejavnosti. Z lastno aktivnostjo in raziskovanjem so otroci prišli do različnih ugotovitev in spoznanj.

V prispevku je predstavljena naša tako imenovana Radovedna stena, ki smo jo vsak mesec spremenili, dopolnili ... Namenjena je bila učencem in staršem, ki so na njej lahko prebrali lepe misli, naredili različne naloge in bili obveščeni o dogodkih.

Da bi otroci resnično razumeli, kakšen je pomen čistih rok, je učiteljica Hejdi Baraga pripravila posebno uro, pri kateri so spoznali Mimi. Mimi je mikorob. Majhna je. Zelo majhna. Pravzaprav je tako majhna, da jo lahko vidiš samo skozi mikroskop.

V literaturi zelo pogosto najdemo besede, da je kompost srce vrta. Besede so nam ljube in v Vrtcu Tabor se priprave komposta lotimo s posebno skrbnostjo. Poleg organskih odpadkov z igrišča dodamo tudi biodinamične preperate. Preparati ščitijo in krepijo rastline.

Otroci so z lastno domišljijo in iznajdljivostjo izdelali garažno hišo za majhne avtomobilčke.

V času nenehnih podnebnih sprememb, smo se skupaj z otroki odločili, da bomo v tem šolskem letu kar se da pogosto obiskovali gozd. Vanj smo prenesli dejavnosti in ga tako spremenili v učno okolje polno izzivov. Z lastnim zgledom otrokom dajemo dobro podlago za odgovorno ravnanje v prihodnje.

Priprava recikliranega kosila z učenkami in medgeneracijsko sodelovanje.

V času šolanja na daljavo smo izvajali na naši osnovni šoli tudi različne dneve dejavnosti. Na dan Zemlje smo za učence pripravili naravoslovni dan, ko so učenci lahko opravili različne naloge. Sočasno so nas povabili k sodelovanju v oddaji Izodrom. Nastal je prispevek v rubriki domača naloga.

Pri predmetu splošna poučenost in kreativna znanja smo se z učenci pogovorili in tudi dogovorili, da bomo v okviru teme gozd in biotska raznovrstnost izdelali hotel za žuželke, ter ga postavili v okolico našega zavoda, ki ga obdajajo gozdovi.

Po lanskoletni zmagi v tem projektu, je letos bilo težko dodati še kaj zraven. A smo se potrudili. Naš cilj – zmanjšati količino zavržene hrane- smo dosegli in presegli pričakovanja, saj se naša 50 litrska posoda za odpadke v enem tednu nikoli ne napolni, celo ne sežejo niti do polovice posode.

V času epidemije smo ohranjali stike z otroki in starši preko elektronske pošte. Tako smo želeli spodbuditi gibalno dejavnost otrok in bivanje v naravi ter tako poskrbeti za dobro počutje in ohranjanje zdravja ter zdravega načina življenja.

Vrtec Radovljica je sestavljen iz osmih lokacijskih enot. Enota Radovljica in njena najmlajša skupina Mucki so se skozi celo leto posvečali opazovanju ptic, ki se pojavijo na ograji terase.

Učenki 5. a razreda OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad sta za natečaj Mladi v svetu energije izdelali hidroelektrarno. Za izdelavo hidroelektrarne sta se odločili zato, ker je ta vrsta elektrarn okolju prijazna in ker bi lahko tako elektrarno imela vsaka vas, ki ima v bližini potok ali reko.

V Vrtcu Miškolin v enoti Zajčja dobrava smo na temo Trajnostne mobilnosti izvedli veliko različnih dejavnosti. Ena izmed njih je bila tudi didaktična gibalna igra Hop, hop, zajčki na poskok!

V sklopu projekta Leaf-znanje o gozdovih smo z učenci in naravovarstvenico pripravili izobraževanje o vrstah lesa in njihovi uporabi, hkrati pa smo s pomočjo laserja obdelali les in sestavili barvit lesen izdelek, ki smo ga marca poklonili mamicam.

Želeli smo, da prispevamo k temu, da bi bilo odpadne embalaže čim manj in tako smo začeli z namenskim zbiranjem odpadkov. Pripravili smo si načrt kaj bi lahko iz tega počeli. Nastal je eko poligon in matematične didaktične igre.

Izdelovanje iz odpadnih palet.

Otroci so imeli na razpolago nestrukturirani material s katerim so se lahko prosto igrali in raziskovali. Razvile so se zanimive aktivnosti, s katerimi smo pokrili vsa področja dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce.

Namen projekta je raziskovanje plasti prsti v gozdu in kako se prsti razlikujejo. Učenci so v gozdu sami ugotavljali kakšne so značilnosti prsti ter kakšne so razlike med različnimi vrstami prsti glede na različne elemente. V naravi so se gibali, samostojno raziskovali ter povezovali znanje.

Letos smo izvedli eko dan na daljavo, zato smo se odločili za dejavnosti, ki so jih učenci z lahkoto izvedli v domačem okolju. Združili smo cilje eko šole s cilji zdrave šole in nastal je prav prijeten eko dan.

Za razvijajoče telo mladostnikov je zelo pomembno kakšno hrano uživa. S kakovostno prehrano v telo dobimo zadostno količino hranil za rast in razvoj. Ker je nizkocenovna hrana v naših trgovinah revna s hranili in bogata z različnimi pesticidi, smo hoteli povečati samooskrbnost.

Kako iz lamelnega parketa izdelamo podstavek za vročo posodo ali podstavek za lončnico.

Hrana ima velik vpliv na naše življenje in zdravje. V našem vrtcu si prizadevamo za zdravo in uravnoteženo prehrano. S pomočnico sva otroke v času trajanja projekta z različnimi pristopi seznanjali z jabolki in jih navduševali za uživanje jabolk. Predstavila bom, kako smo z otroki raziskovali jabolk

Obiskali smo polje sivke v bližnji okolici, kjer smo otrokom omogočili, da so posadili vsak svojo sivko.

Devetošolci so učencem drugega razreda pomagali opraviti eko bralno značko. Starejši učenci so mlajšim brali slikanico z ekološko vsebino in se z njimi pogovarjali o vsebini ter ekološki noti vsebine. Nastali so tudi različni izdelki.

V okviru projekta Ekobranje smo v goste povabili učence 2. raz. OŠ. Dijakinje so jim prebrale pravljico Kraljestvo vrelcev. Otroci so zbrano poslušali, debatirali in nato narisali vsak svojo risbico. Dijaki so otroke postregli z zdravo sladico, ki so jo sami pripravili.

V sklopu Tradicionalnega slovenskega zajtrka smo na OŠ Jurija Dalmatina Krško šivali vrečke za kruh. Namen je bil zmanjšati količino zavržene hrane (kruha), kot plastičnih vrečk.

Naš cilj je bil, da otroci sami razvijajo ideje, kaj bomo naredili in kako bomo material porabili. Želele smo, da ob rokovanju z naravnim materialom otroci doživljajo ugodje in pridejo do spoznanja, da nam narava ponuja veliko zakladov, ki jih lahko uporabimo na veliko načinov.

Ustvarjanje lutk v okviru tehniškega dne

V današnjem času se vse bolj zavedamo zdravja, kako ga ohraniti. Vse več ljudi se vrača k stoletnim znanjem naših prednikov pri lajšanju takšnih in drugačnih tegob. Učenci 3. razreda so imeli naravoslovni dan z naslovom Zdravilna zelišča.

V vrtcu je skrb za branje in razvoj bralne pismenosti pomembno področje, zato mu namenjamo pozornost skozi najrazličnejše dejavnosti. V kulturnem tednu se nam je porodila ideja o GUMBKOVI IZMENJEVALNICI OTROŠKIH KNJIG.

V prispevku izveste, kako iz odpadne embalaže (jogurtov lonček, slamice,...) izdelati velikonočno dekoracijo. Pri tem uporabimo samo običajne hišne pripomočke (škarje, nož, likalnik,..) in prazno embalažo.

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v skupini 2-3 letnih otrok prebirali Prešernovega Povodnega moža. Balada nam je bila navdih, da smo z otroki začeli raziskovati vodo. Ugotavljali in raziskovali smo, kje vse imamo vodo, zakaj jo potrebujemo, spoznavali smo njene lastnosti.

Na OŠ Lucija imamo manjši, ekološki nasad oljk. Že vrsto let izkoriščamo čas obiranja oljk za popoldansko druženje zaposlenih na šoli. Letos bomo dogodek razširili in ga popestrili z različnimi dejavnostmi. K sodelovanju bomo povabili tudi učence in učitelje OŠ heroja Janeza Hribarja.

Z učenci 3. razreda OŠ Dravlje smo spoznali, na kakšen način lahko uporabimo stare revije, časopise, reklame, križanke in se pri tem odlično zabavamo.

Z učenci smo pri interesni dejavnosti "raziskovali" pokrajine po Sloveniji. Ker so bili otroci navdušeni nad lectarstvom, smo izdelali srca iz medenega testa.

Učenci so iz odpadnega reklamnega papirja izdelali večnamenske košarice in se pri tem naučili pomena recikliranja. Iz odpadnega materiala so ustvarili nov uporaben izdelek.

Dijaki imajo možnost opazovati dogajanje na šolskem vrtu. Ob pogovoru o podnebnih spremembah iščemo rešitve, za najbolj primerno zasaditev za šolske za šolske gredice.

Učenci 3. razreda OŠ Makole smo raziskovali dediščino našega kraja Makole. Povezati smo želeli dediščino z eko vsebino. Tako smo izdelali igre za v razred na temo naše dediščine.

Učenci so v podaljšanem bivanju iz sladolednih palčk in gumbov izdelali snežaka.

V času šolanja na daljavo smo za prvošolce pripravili eko dan. Učenci so iz odpadnih materialov izdelali uporaben izdelek in v lončke posejali različna semena ter opazovali in beležili razvoj rastlinic. Naučili so se sejati in vzgajati sadike ter obenem skrbeti za zdravo in čisto okolje.

SVETOVNI DAN HRANE Ob svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, smo tudi na OŠ POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKA BISTRICA izvedli zanimivo delavnico, na kateri smo izdelali opozorilne table, s katerimi smo ozaveščali na pozitiven odnos do hrane.

Vsak mesec smo v našem eko kotičku določili eko junaka meseca, po tem ko smo spoznavali življenjske zgodbe posameznikov, ki so pripomogli k ohranjanju našega planeta.

Vrtnarjenje je popularno. Hrana iz domačega vrta je bolj zdrava in okusna.

Iz odpadnega kartona, rolic za papir in z akrilnimi barvami smo izdelali "plakat" naše domače pokrajine.

S pomočjo terenskega dela so učenci spoznavali lastnosti in raznolikost prsti v svoji domači okolici. V času pouka na daljavo je bil izziv tudi, kako izvajati pouk, ki bo izhajal iz učenca in bo za učenca samoučeč in zanimiv. Učenci 5. razredov so tako s pomočjo poskusov, opazovanja, merjenja spoz

Učenci so izdelovali lutke iz številnih odpadnih materialov in se učili pomena recikliranja odpadne embalaže. Bili so spodbujeni k ponovni uporabi odpadne embalaže. Izdelali so izjemne izdelke.

Vzgojitelji si vedno znova belimo glavo s čim odariti mamico za njen praznik (dan žena, materinski dan). V naši skupini smo se odločili, da bomo vzgojili vsak svojo rožo in jo, kot darilo podarili mamicam.

V okviru Eko krožka so učenke 5. r izdelale plakat z naslovom "Kako dolgo se razkraja?". Želela sem, da učenke same ugotovijo kako dolgo traja, da različni odpadki v naravi razpadejo, ter da jih njihove ugotovitve presunejo. Na ta način naslednjič dvakrat premislimo, preden odpadek odvržemo.

Učenci so v času karantene doma samostojno vzgojili droži in iz njih spekli kruh in drožalinke.

Vsi že vemo, da s pravilnim razvrščanjem in recikliranjem pripomoremo k čistejšem okolju. Želeli smo dokazati, da lahko tudi sami iz zavrženega odpadnega materiala izdelamo lep in hkrati uporaben izdelek.

V okviru projekta Zgodba gre na pot smo na OŠ Grm z učenci 1. triade pri urah slovenščine ustvarjali sodobno ekopravljico Plesna zabava. Tako smo na svojevrsten način skozi pripovedovanje, pisanje in branje pristopili k ustvarjanju in tudi iskanju načinov k ohranjanju našega sveta.

Ustvarjanje iz odpadne embalaže.

Na Podružnični šoli Čemšenik skozi vse leto razmišljamo, kako bi poskrbeli za okolje. Ker imamo kar nekaj ur na prostem je potrebno s seboj nositi blazinice. Naše blazinice so bile že zelo slabe, zato smo razmišljali , kako jih nadomestiti. Zato smo izdelali blazinice iz trakov majic.

Na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je v okviru dnevov dejavnosti na daljavo za učence naše šole potekal ekodan. Le-ta je temeljil na raznovrstnem gibanju kot priložnosti, da učenci tudi doma poskrbijo za svoje zdravje in so športno aktivni.

Učenci ob okrogli mizi, delu na šolskem vrtu in delavnicah razmišljajo, kako pridemo do hrane, kako nastane zemlja, da z zbiranjem organskih odpadkov in kompostiranjem varujemo okolje in podnebje. Naučijo se, zakaj je kompostnik pomemben ter kaj spada v kompostnik in kaj ne.

V knjižici so zbrani recepti slastnih namazov, ki jih pripravljajo kuharji v Vrtcu Velenje.

S skupino dijakov smo marca 2019 sodelovali na sejmu Altermed, kjer so dijaki na stojnici predstavili tradicionalno peko kruha z drožmi.

Raziskali smo gojenje in uporabo orehov v domačem okolju, se z njimi igrali, iz lupin izdelovali nakit in živali, pekli pecivo, ter plesali.

Tretje leto se z učenci v okviru Ekošole udeležujemo tradicionalnega Mikloševoga sejma v centru mesta Murska Sobota. Tako se naši učenci z raznimi izdelki predstavljajo širšemu okolju.

V oktobru tradicionalno organiziramo druženje učencev, staršev, zaposlenih na šoli in drugih prijateljev v obliki športa (tek po Šentvidu) in različnih delavnic (oblikovanje, šport ). Pridružijo se nam tudi predstavniki gasilcev, športnih društev in podobno.

Učence smo spodbudili k ločevanju odpadnega papirja tako, da smo z njimi iz starega papirja izdelali novega.

V okviru projekta Eko šola vsako leto potekajo ustaljene zbiralne akcije kot so zbiranje odpadnih tonerjev, kartuš, baterij, plastičnih pokrovčkov v humanitarne namene in zbiranje starega papirja. Letos pa smo izvedli tudi ozaveščevalno akcija »NI DEBATE – V GORENJE SUROVINO DAJTE STARE APARATE!

Mesec december je najlepši praznični mesec. Veselijo se ga predvsem otroci zaradi prihoda dobrih mož, ki prinašajo darila. Pošiljanje voščilnic v tem času je kar zamrlo. Vsi smo vešči pošiljanja sms sporočil in sporočil preko e-pošte, kjer pa ni večje ustvarjalnosti in osebne note.

Z učenci prvega razreda smo v podaljšanem bivanju izdelali pingvine iz odpadnih tulcev.

15. 11. 2019 smo na šoli izvedli tradicionalni slovenski zajtrk. V tem tednu pa smo se posvečali tudi tradicionalni slovenski hrani.

V preteklem letu smo v okolici šole zasadili zdravilna zelišča. Med aktivnim odmorom smo jih opazovali in se učili o njihovi uporabi. Vmes pa smo jih še porezali in posušili za čaj.

V okviru naravoslovnega dne so učenci naše podružnice podrobneje spoznali koruzo. Ob pogovoru in ogledu različnih posnetkov so spoznali njen pomen in uporabo. Izdelali so različne izdelke, pekli pokovko, koruzno pecivo ter naredili namaz iz koruze.

Na OŠ Tržišče smo letos združili EKO DAN s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom in pri tem sodelovali vsi učenci in učitelji šole. Tema celotnega dneva je bila "Varujmo naše okolje". Učenci so ustvarjali v različnih delavnicah in izdelali čudovite uporabne izdelke.

Predstavitev domače, lokalno pridelane hrane.

Z otroki smo razvijali odgovoren odnos do žive in nežive narave. Razvijali in krepili smo ekološko zavest s pomočjo branja knjige z ekološko vsebino. Osveščali smo se o ustreznem ločevanju odpadkov ter o pomenu ustreznega in odgovornega ravnanja z odpadki ter možnosti predelave le-teh.

Na podružnični šoli Lovrenc na Dr. polju vsako leto organiziramo »Noč branja«. Letošnja rdeča nit je bila ekološko obarvana – ravnanje z odpadki, saj smo učiteljice ugotovile, da kljub pogostim razgovorom, učnim uram in zgledu ravnanje z odpadki še zmeraj ni na tisti stopnji, ki bi zadovoljila.

V okviru projekta LEAF smo z učenci obiskovali gozd. V njem smo se sproščali, ustvarjali, ga spoznavali in raziskovali ter se iz njega veliko naučili.

Spretni prstki iz stare dekoracije in ostankov volne pričarajo zimsko vzdušje.

V šolskem letu 2019/2020 smo izvedli ekodan na temo Zdravilna zelišča na vrtu in v naravi. Sodelovali so učenci od 6. do 8. razreda. Delo je potekalo v vsebinsko različnih delavnicah. Del delavnic se je izvajal v učilnicah, del pa na terenskem delu, ki je potekalo na vrtu, v gozdu in na travniku.

Z otroki dnevno določamo vreme na vremenskem koledarju in ga tedensko komentiramo.

Na naši šoli, OŠ Olge Meglič Ptuj, že nekaj let poteka čebelarski krožek, pri katerem učenci obravnavajo mnoge pomembne teme in se seznanjajo z osnovami čebelarjenja. Največ vsebin, ki jih pri krožku obravnavajo, je namenjenih vlogi čebel, pomenu čebel, dragocenim proizvodom in praktičnim vsebinam.

Na šoli se zavedamo, da je gibanje osnovna življenjska potreba vsakega posameznika, še posebej za učence, ki učno delo izvajajo pretežno sede. Za procese učenja in dosego visokih dosežkov oz. rezultatov je potrebno dobro telesno, psihično in duševno zdravje.

Gozd imamo v neposredni bližini vrtca, zato veliko časa preživimo v njem. Otroci se igrajo z naravnim materialom, v gozdu izvajamo dejavnosti in dosegamo cilje z vseh področij kurikula. Tako se nam je porodila ideja, da izdelamo družabno igro Pot skozi gozd. Otroci so bili ves čas aktivno udeleženi

V Vrtcu Ledina se držimo načela "Od malih nog za zdrav življenjski slog". Ugotovila pa sem, da vseeno premalo poudarka namenjamo umirjanju in sproščanju, zato sem se odločila, da se v tem šolskem letu osredotočimo na sproščanje v naravi in občutenju le-te.

Zaradi danih okoliščin so naravoslovni dan učenci izvedli doma. Spoznavali so se z krožnim gospodarstvom.

"Slačenje koruze" ali bolj poznano ličkanje koruze je našim prvošolcem, ki živijo v vaškem okolju manj poznano. Projekt »Vrednote in moralne norme v naših krajih skozi čas« smo želeli predstaviti preko različnih dejavnosti. Učenci so pridobili pristen stik z eno najbolj znano žitarico - koruzo.

V Dijaškem domu Ivana Cankarja (DIC) smo se odločili, da nekoliko spremenimo utečen sistem učnih ur. Dijaki so vzeli nekaj izbranega učnega gradiva in odpravili smo se v gozd (Golovec). Tam so se popolnoma posvetili učenju.

Mediji nas opozarjajo, da sodimo Slovenci v sam svetovni vrh po številu kupljenih nagrobnih sveč. Količina plastike in drugi odpadki, ki nastanejo, ko sveče dogorijo, pa so za državo velik problem. Otroci lahko naredijo svečo skoraj zastonj in hkrati poskrbijo za čisto in varno okolje.

Poletje je šolskemu vrtu dalo svoj pečat, zato smo se člani kuharsko vrtnarskega krožka v septembru zbrali na šolskem vrtu in ga uredili. Na gredah smo našli nekaj plodov in ogromno semen ognjiča, solate, fižola, peteršilja, pora. Shranili smo jih v papirnate vrečke za naslednjo pomlad.

Vrtec Radovljica je sestavljen iz osmih lokacijskih enot. Enota Radovljica in njena najmlajša skupina Mucki so se skozi celo leto posvečali opazovanju ptic, ki se pojavijo na ograji terase.

V oddelku 5-6 letnih otrok so otroci izdelali gozdne živali iz odpadnih materialov. Izhodišče so nam bile gozdne slikanice, izkušnje otrok iz obiskov v gozdu (tudi z lovcem)idr. Z izdelki smo že 4. leto sodelovali v projektu Ekošole Eko paket in izdelke razstavili tudi v Mestni knjižnici Grosupljje

Odstotek izvedenih aktivnosti PS po ustanovah

Povprečna ocena vpliva na PS po tematskih sklopih

Odstotek aktivnosti po tematskih sklopih

Število izvedenih aktivnosti po projektih po ustanovah

Število aktivnosti po tematskih sklopih