Letos smo izbrali krovno temo odpadki in se dogovorili, da bo celotna šola ob dnevu Zemlje (ekodan) izdelovala družabne in didaktične igre iz odpadnih in naravnih materialov. Poleg iger smo uredili šolo in njeno okolico, med delom smo poskrbeli tudi za zdravje.

Z otroki dnevno določamo vreme na vremenskem koledarju in ga tedensko komentiramo.

Po korakih do visokih gred in hkrati učilnice na prostem, ki bo na voljo vsem učiteljem in učencem. Najprej smo se lotili iskanja primerne lokacije ob šoli, pri čemer smo upoštevali predvsem sončno lego, bližino vhoda v šolo oziroma dostopnost in bližino vodnega vira.

Razlog za odločitev za projekt je velika zasičenost z industrijsko izdelanimi igračami, ki velikokrat ponujajo le ozek izbor iger. Kljub temu, da je izvajanje projekta končano, didaktične igre še vedno uporabljamo, saj so otrokom izredno blizu in zanimive.

Zakaj se vreme spreminja? Kako nastane sneg? Z vsakodnevnim bivanjem na prostem so otroci lahko podnebne spremembe spremljali na lastni koži. Spoznali so kako se je potrebno obleči. Večina otrok še vedno najbolj zanimajo podnebne spremembe, s katerimi se srečujejo le preko medijev.

Sladkor najdemo v skoraj vseh predelanih živilih. Preveč sladkorja lahko škodi – ubija. Najnevarnejša med vsemi sladkorji je fruktoza, ki se v jetrih pretvori v maščobe in holesterol. Veliko ga v telo vnesemo nezavedno s sladkimi pijačami. Kadar ga uživamo, nas možgani nagradijo z ugodjem.

Ustvarjanje med zimskimi počitnicami

Čutno pot, ki smo jo integrirali v šolski eko vrt, smo uporabili kot iztočnico za ozaveščanje drugačnosti med ljudmi. Živimo v pestri družbi različnih ljudi, zato se vsakodnevno srečujemo z drugačnostjo, raznolikostjo, kar posledično zahteva od ljudi večjo strpnost.

Naša prehrana je sestavljena iz različnih skupin živil. S preprostimi kemijskimi poskusi lahko posameznim skupinam živil raziščemo njihove lastnosti. V prispevku so predstavljeni eksperimenti, s pomočjo katerih lahko pri obravnavi ogljikovih hidratov nadgradimo učno uro kemije

V prispevku je predstavljeno eksperimentalno določanje kalorične vrednosti hrane s pomočjo kalorimetra, izdelanega v šoli. Dijaki so s pomočjo medmrežja samostojno preizkusili in optimizirali kalorimeter, kot pripomoček za določanje energije sproščene pri sežigu hrane.

Maketa sončne elektrarne je sestavljena iz nosilca, gibljivega zgloba in plošče sončnih celic. Izdelana je iz bukove vezane plošče in odpadne žogice iz umetne snovi. Mreža plošče je narisana s pirografom in pobarvana z modro barvo za les. Sestavni deli so zlepljeni z lepilom za les.

Učenci so bili aktivno vključeni v vseh aktivnostih. Predvsem so razmišljali o tem, kaj lahko sami storijo, da bi z majhnimi koraki pripomogli k čim manjšim podnebnim spremembam v prihodnosti v našem okolju (doma, v šoli).

Skrb za okolje in uvajanje ter izvajanje ločevanja odpadkov se začne že pri najmlajših otrocih. Preko različnih zanimivih izvedenih dejavnosti otrokom približamo in jih spodbujamo, da že celo leto ločujejo odpadke, čeprav še vedno kdaj potrebujejo našo pomoč.

Gozd imamo v neposredni bližini vrtca, zato veliko časa preživimo v njem. Otroci se igrajo z naravnim materialom, v gozdu izvajamo dejavnosti in dosegamo cilje z vseh področij kurikula. Tako se nam je porodila ideja, da izdelamo družabno igro Pot skozi gozd. Otroci so bili ves čas aktivno udeleženi

V smeteh po vsej Evropi je veliko zavržene hrane. V Evropi v enem letu zavržemo 27 milijonov ton hrane. V Sloveniji povprečno posameznik v enem letu zavrže 73 kilogramov hrane. Na količino teh odpadkov neposredno ni mogoče vplivati, posredno pa z ustrezno kakovostjo in primerno velikostjo/količino.

V tednu mobilnosti smo izvedli veliko aktivnosti. Otroci vseh starostnih skupin so na različne načine obeleževali dan brez avtomobila. Najmlajši otroci so se odpravili na prvi sprehod v neposredni okolici vrtca.

Projekt je bil voden po principu aktivnega učenja. Začeli smo s postavljanjem raziskovalnih vprašanj – kaj so podnebne spremembe? Kaj otroke zanima. Ugotovili smo, da ne vedo, kaj je podnebje, kako se spreminja, večina otrok je govorila o vesolju.

V Vrtcu Ledina se držimo načela "Od malih nog za zdrav življenjski slog". Ugotovila pa sem, da vseeno premalo poudarka namenjamo umirjanju in sproščanju, zato sem se odločila, da se v tem šolskem letu osredotočimo na sproščanje v naravi in občutenju le-te.

Električno energijo pridobivamo na različne načine, najpogosteje pa iz hidro, termo in jedrskih elektrarn. Skozi galerijo posnetkov sta dijaka na enostaven način prikazala, kako pride električna energija do vtičnice.

Dogovorili, smo se da bomo v okviru teme biotske raznovrstnosti izdelali hotele za žuželke in jih postavili v okolico šole in šolski park. Učenci so začeli raziskovati kaj so to hoteli za žuželke kako jih pravilno izdelamo, katere materiale uporabimo. Nastali so lepi izdelki in didaktične igre.

S sodelavci smo se dogovorili, da bomo tudi letos namenili en dan dejavnosti za eko aktivnosti. Učitelje sva spodbudili, naj skupaj z učenci iščejo ideje za didaktične igre in sproti zbirajo potreben material. Nastalo je veliko uporabnih didaktičnih pripomočkov in iger.

Otroke v šolah že od prvega razreda učimo, da je za optimalen razvoj človeka potrebnih več dejavnikov: zdrava in uravnotežena prehrana, dovolj počitka in spanja, osebna higiena ter zadostna mera gibanja. Zato smo se na naši šoli odločili, da naučeno teorijo pričnemo po korakih spreminjati v prakso.

Če izhajamo iz pregovora »Si, kar ješ«, potem lahko toliko lažje razumemo, kako zelo hrana vpliva na trenutno počutje, razpoloženje, kognitivne zmožnosti ter na samopodobo v obdobju odraščanja mladostnikov.

EKO DAN NA OSNOVNI ŠOLI VRANSKO-TABOR V četrtek, 25. aprila 2019, smo na osnovni šoli Vransko-Tabor imeli tradicionalni EKO dan. Organizatorki sta bili gospa Nataša Pečovnik in gospa Zlatka Avžner. Učenci so se razdelili v več skupin, razredna stopnja pa je imela delavnice kar v matičnih učilnicah.

Bivanje v naravi naj bi postalo stalni, vseživljenjski proces, ki se ga otrok začne zavedati v vrtcu. V naravi imamo vse možnosti gibanja, igranja, doživljanja, raziskovanja in spoznavanje narave. Zelo pomembno je, da otrok veliko hodi, teče, skače , se vrti v naravi.

Z obiskovanjem gozdne igralnice smo otrokom omogočili raziskovanje, spoznavanje, opazovanje, doživljanje, zaznavanje različnih dražljajev in spontano, sproščeno igro z naravnim materialom. Poudarek smo dali razvijanju otroške senzibilnosti in zaznavanju sveta s pomočjo čutil.

Način in ritem življenja sta nas pripeljala do zavedanja, da je skrb za naše okolje in naše zdravje nujna. V prispevku je opisan primer dobre prakse, tj. izvedba tehniškega dne, kjer učenci izdelajo hotel za žuželke in lesene zaboje. S praktičnim načinom vlagamo v trajnostni razvoj učencev.

Narava je vse okoli nas. Z njeno raznolikostjo jo sprejemamo takšno kot je: živi in neživi svet. Doživljamo jo z vsemi čuti, zato omogočimo otrokom da jo sprejmejo takšno kot je. Spoznali so raznolike pridelave in okušanja zelenjave in sadja.

Na trši papir smo narisali načrt hiše in jo oblikovali do končnega izdelka. Hiši smo izrezali okna, vrata in odprtinico na dnu. Hišico smo želeli osvetliti od znotraj, zato smo se lotili električne razsvetljave. Vir naše električne napetosti je bila ploščata baterija.

Učilnica na prostem

V Vrtcu Velenje smo koordinatorke programa Ekošola za sodelavce pripravile naravoslovne delavnice na temo vode, zraka in prsti. Uvod v delavnice je bil krajši teoretični del s predstavitvijo osnovnih lastnosti teh elementov, sledile so praktične delavnice (poskusi).

Prišla je jesen in s tem tudi samo spreminjanje narave v različne barve. V oddelku smo začeli spoznavati jesenske pridelke. Tako smo jih začeli prinašati, razvrščati, poimenovati,... Podrobneje smo se seznanili z bučo in jabolko. Od doma smo prinesli košare in se odpravili k našemu hišniku na dom.

S pomočjo danega gradiva in vedenja učencev smo raziskovali načine pridobivanja elektrike. Najbolj smo se usmerili na delo vetrnih elektrarn, njihove dobre in slabe strani ter kje v Sloveniji se nahajajo. Razmišljali smo kakšne možnosti imamo v Sloveniji za postavitev še več vetrnih elektrarn.

Elektročnik predstavlja maketo hidroelektrarne, katero smo naredili iz odpadne embalaže in naravnih materialov. Ime Elektročnik je izpeljanka iz besed električni tok. grajen je iz dveh večjih odpadnih kartonskih škatel za čevlje ter iz 4 tulcev, ki predstavljajo nosilne stebre HE.

Dijaki programa naravovarstveni tehnik spoznavajo pomen URE in OVE pri nekaterih strokovnih modulih, s projektom pa smo želeli razširiti znanja, dodati več praktičnega dela k pouku in osmisliti njihovo učenje s konkretnim primerom. Glavni namen projekta je bila izvedba energetskega pregleda.

Projekta fotozgodba o elektriki smo se lotile najprej tako, da smo obnovile znanje o pridobivanju električne energije. Za tem je sledilo fotografiranje različnih motivov povezanih z električno energijo. Fotozgodba predstavlja sončno energijo kot vir električne energije, ki je prijazna naravi.

Na osnovi uvodne ankete ustanovili učno podjetje. Izdelali smo 15 programov in preko letakov spodbujali med dijaki zdrav način življenja. Z vlakom smo se odpravili iz Celja v Velenje, kjer smo si najprej ogledali grad Velenje in si nato v Villi Bianci izposodili kolesa.

Poletje je šolskemu vrtu dalo svoj pečat, zato smo se člani kuharsko vrtnarskega krožka v septembru zbrali na šolskem vrtu in ga uredili. Na gredah smo našli nekaj plodov in ogromno semen ognjiča, solate, fižola, peteršilja, pora. Shranili smo jih v papirnate vrečke za naslednjo pomlad.

Na naši šoli, OŠ Olge Meglič Ptuj, že nekaj let poteka čebelarski krožek, pri katerem učenci obravnavajo mnoge pomembne teme in se seznanjajo z osnovami čebelarjenja. Največ vsebin, ki jih pri krožku obravnavajo, je namenjenih vlogi čebel, pomenu čebel, dragocenim proizvodom in praktičnim vsebinam.

Cilj našega podviga je bil urediti učencem in učiteljem prijazen prostor, ki že s samim izgledom opominja uporabnike na pomen zdravega naravnega okolja in ekološko ozaveščanje. Obnovili smo staro pohištvo in izboljšali njegovo uporabnost ter polepšali učilnico in jo spremenili v vesel prostor.

Svet Energije v Krškem – GEN energija nudi več simulatorjev, kjer dijaki/učenci odkrivajo »skrivnosti« energije. V spodnjih prostorih je »eksperimentalnico«, kjer lahko na različnih interaktivnih eksponatih izvajamo eksperimente, povezane z električno energijo, elektrotehniko in magnetizmom.

Z učenci 6. razreda nižjega izobrazbenega standarda smo raziskovali in spoznavali vzroke ter posledice podnebnih sprememb.

Namen projekta je, da otroci skozi različne naravoslovne vsebine spoznavajo lokalne rastline in živali ter ozaveščajo pomembnost njihovega obstoja. Otroke je potrebno vključevati v vnaprej organizirano raziskovanje, saj otrok skozi raziskovalno aktivnost med igro pridobi izkušnje.

Posebnost makete sončne elektrarne iz lego kock in sončne celice je v tem, da v primernih okoliščinah (sončno vreme) s pomočjo sončne celice ustvarja elektriko, ki jo izrabi lučka, ki posveti na vozilo, ki je prav tako narejeno iz lego kock.

Namen projekta je bil spoznati avtohtono vrsto rac, ki živijo v bližnjih vodah našega vrtca, njihov razvoj in način preživetja ter zanimivosti, saj jih opazujemo že kar nekaj časa. Prvi stik z naravoslovjem otroke navduši do te mere da v njem prebudi radovednost za raziskovanje in opazovanje narave.

Učenci so preko izvedenih aktivnosti spoznali posledice podnebnih sprememb, kaj vse vpliva na vremenske spremembe. Spoznali so, da lahko tudi sami vplivajo na zmanjšanje vpliva na spremembe in zapisali številne predloge.

Gibanje močno vpliva na psihični, fizični in spoznavni razvoj otrok. V predšolskem obdobju je potreba po gibanju zelo velika in je ena najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Ker je potreba po gibanju prirojena in povsem naravna - saj se možgani razvijajo šele, ko so izpostavljeni zaznavnim in

Mlade ustvarjalce smo poskušali navdušiti za preučevanje vseh petih razpisanih tem, to je pomen elektrike za družbeni in tehnološki napredek, prenos električne energije na daljavo, energetski objekti in trajnostna energija. Preučevali so različne načine proizvodnje elektrike.

Z neposrednim vključevanjem otrok v dejavnosti, preko aktivnega učenja, predvsem v naravnem okolju in ob sodelovanju z lokalno skupnostjo in starši so bili otroci notranje motivirani za delo in se samoiniciativno vključevali v dejavnosti. Viden je bil napredek na različnih področjih dejavnosti.

Z uporabo tega modela želimo demonstrirati prenos in pretvorbo energije. Model je zanimiv tudi zato, ker smo ga dijaki lahko izdelali sami in se tako še bolj povezali s snovjo ter izdelkom. Ob sami izdelavi, smo se tudi veliko naučili o obdelavi materialov in uporabi različnih orodij.

Ob zavedanju dejstev, kako pomembno je uživanje zelenjave v obdobju rasti za mladostnike, sem začela razmišljati, kako učencem približati zelenjavo, jim ponuditi nove okuse in pripraviti do stopnje, da bo zelenjava dobila boljše mesto v verigi uravnotežene prehrane.

Z otroki smo pričeli pot raziskovanja od semena do plodu. V jesenskem času smo se z otroki odločili, da raziščemo stare sorte jabolk in se o njih nekaj naučimo. Pripravili smo tudi razstavo in degustacijo jabolčnih jedi.

Tema o zdravi prehrani in gibanju je v današnjem času zelo pomembna. Zanjo še vedno potrebujemo dovolj znanja, motivacije, vaje in hkrati zgleda, ki ga odrasli prenašamo na otroke. S sodelavko se trudiva, da otrokom vnašava veselje do narave, sebe, gibanja, hrane ipd.

Trajnostna energija je določena energija, namenjena zadovoljitvi sedanjih potreb, ne da bi s tem vplivala na potrebe naših zanamcev. Viri trajnostne energije najpogosteje vključujejo vse vrste obnovljivih virov kot so: sončna energija, vetrna, energija valovanja, geotermalna energija...

Predstavili smo, kako pride elektrika od elektrarne do stanovanja. Izdelali smo kratek video, v katerem smo se osredotočili na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah. Želeli smo poudariti tudi pomen vode, saj ni potrebna le za pitje, temveč omogoča sodobno življenje.

Učence smo na zanimiv način pritegnili in motivirati za delo na vrtu. Ob tem smo razmišljali, kako naše učence aktivno vključiti v samo načrtovanje, izdelavo. Zaradi pomanjkanja prostora na šolskem dvorišču, smo se odločili za postavitev visoke grede.

Z izvajanjem predmeta šport skrbimo za zdrav razvoj otroka. Želimo mu privzgojiti zdrav življenjski slog. V učnem načrtu za šport ima pohodništvo pomemben delež. Izvajamo interdisciplinarne športne dneve, povezavo športne dejavnosti z drugimi predmetnimi področji.

V projektu Mreženje z vodilnim področjem naravoslovja se je v letošnjem letu naš vrtec priključil še trem drugim in skupaj smo na medsebojnih hospitacijah vzgojiteljic izmenjevali dobro prakso z omenjenega področja.

Otroci velikokrat spremljajo aktualna dogajanja pri nas in po svetu in se na pridobljene informacije radi odzivajo. Že kakšen mesec pred začetkom zimskih olimpijskih iger, ki so letos potekale v Južni Koreji, so otroci z navdušenjem posamično pripovedovali o prihajajočem začetku iger.

Otroci so dnevno na lastno pobudo opazovali vreme. Sami so se preizkusili v različnih eksperimentih, ki smo jih izvedli v skupini. Prinašali so naravni in odpadni material za eksperimentiranje in za izdelovanje didaktičnih pripomočkov.

Z učenci 9. razredov spoznavamo biotske značilnosti lokalnega okolja. Spoznavamo avtohtone vrste zeli in visokodebelnih rastlin. Proučujemo biotsko pestrost in kulturo Cerkniškega jezera. Če želimo naravo še naprej ohranjati, jo moramo najprej poznati in se z njo povezavi.

Glavna dejavnost ni bila samo pridobivanje novih znanj in veščin o krompirju, temveč tudi spremljevalne dejavnosti: gradnja zdravih medsebojnih odnosov in razvijanje kompetenc zdrave komunikacije. Učenci so odkrivali tudi pastirske igre naših babic in dedkov.

Učenci so v delavnici na eko dnevu ustvarjali ekopoezijo na temo podnebne spremembe.

Po prijavi smo dobili navodila za delo in potek konference. Sami smo si izbrali število dijakov in alternativne vire energije, ki so jih dijaki proučevali in poiskali odgovore na zastavljena vprašanja.

Dijaki so se naučili nekaj novega o Zemlji. Namen projekta je bil, da so dijaki opozorjeni in da se začnejo zavedati resnosti problema, ki ga ljudje s trošenjem, povzročamo Zemlji. Če sodelujemo in si povemo, vemo še več.

V prispevku je predstavljeno, kako pomembni so za naše zdravje mirni živci in dobro spanje. Opisan je postopek izdelave antistresne žogice ter antistresne blazine za spanje, pri čemer je posebej poudarjena uporaba naravnih materialov.

Ustvarjanje iz računalniških tipkovnic

S samooskrbo sadik in zelenjave bomo pripomogli, da se bo na našem jedilniku znašel res zdrav obrok brez pesticidov in kemijskih dodatkov, ki smo jih pri nakupu zelenjave velikokrat deležni. S pitjem vode, gibanjem na svežem zraku si želimo izboljšati naše zdravje.

Namen projekta je bil raziskati metode odtisov kot kazalnikov človekovega vpliva na okolje ter za gospodinjstva iz občine Kidričevo oz. za družine naših učencev ugotoviti trajnostno delovanje s pomočjo metod ekološkega, ogljičnega in vodnega odtisa.

Glavni povod za delo na tem projektu je bila želja, da bi izboljšali odnos učencev do hrane kot dobrine, graditi na bontonu in kulturi prehranjevanja, ozaveščati, da hrana ni samoumevna in povezati v skupnem prizadevanju vse udeležene na šoli, da zmanjšamo količino zavržene hrane.

Med otroki se je ob zbiralni akciji papirja porajalo mnogo vprašanj – kam gre papir, kaj z njim naredijo, iz česa je papir… Že ob prinašanju so ugotavljali, da je vsak prinesel drugačnega ali pa ima v kupu različen papir – zakaj je tak, zakaj ni enak…

Učenci so se seznanili s pomenom obeleženja svetovnega dne čebel in pripravili likovno razstavo v šoli na to temo. V goste smo povabili čebelarsko družino, ki se ukvarja s pridelavo medu in drugih čebeljih izdelkov.

Učilnica v naravi nas lahko obogati in popestri šolske ure. Otroške roke so pokazale, da je treba učni proces v šoli velikokrat premakniti nazaj v naravo. Na šolskem vrtičku smo zasejali in zasadili okrog 25 različnih vrtnih rastlin, ki so se pridno širile in dajale druga drugi moč za rast.

Vrtnarski krožek omogoča učencem neposreden stik z naravo, nudi osnovne izkušnje rokovanja z vrtnarskim orodjem, prstjo in semeni, ki so dragoceni zaklad mnogih generacij. Učenci privzgojijo delovne navade, vztrajnost in zavedanje, da je ekološka pridelava na domačem vrtu najzanesljivejša.

V vzgojno izobraževalnih ustanovah zavržemo prevelike količine hrane, mlajše generacije otrok pa nimajo ustreznega odnosa do ravnanja s hrano. Zdrav in primeren odnos do hrane je dobra popotnica za življenje vsakega posameznika.

Dijaki, ki se izobražujejo za poklic medicinskih sester, morajo poznati načela zdrave prehrane, prilagojene posameznikovi telesni aktivnosti. Prehrana z visokim glikemičnim indeksom pri manj telesno aktivnih posameznikih vodi v debelost ter bolezni srca in ožilja.

Z vzgajanjem avtohtonih sort vrtnin pripomoremo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. S projektom oživitve vrtčevskega vrtička so se otroci seznanili s pomenom samooskrbe za zdravje, naravo in okolje. Spoznavali so osnove vrtnarjenja in aktivno sodelovali v vseh fazah projekta.

Vzgoja o pravilni prehrani ljudi je ena izmed glavnih sredstev za doseganje zdravja. Skozi raznovrstne dejavnosti ob igri in aktivnem učenju spodbujamo zdravo prehranjevanje predšolskih otrok. Otroci spoznavajo lokalno pridelano hrano, ki jo v sodelovanju z odraslim pripravijo kot obrok.

Šolski vrt je odličen učni pripomoček in učilnica na prostem. Učenci s postavitvijo in obdelovanjem visokih gred spoznavajo pridelovanje hrane, razvojni krog rastline od semena od sadike, rast rastlin, uporabne dele rastlin, plodove in pridobivanje semen. Izdelke uporabimo za priložnostna darila.

Kruh je osnovna sestavina človeške prehrane, a v otroških glavicah odpira veliko vprašanj. Kako nastane kruh? Katere sestavine potrebujemo za izdelavo kruha? Kaj sploh je recept? Kako so kruh pekle naše babice? Namesto odgovorov smo začeli z aktivnim raziskovanjem in prišli do novih spoznanj.

Učenci so predstavili zelišča, poudarek je bil na zdravilnih učinkovinah. Pripravili so jedi iz sušenih rastlin, semen, fižola ter sodelovali z jedmi na prireditvi društva zeliščarjev.

Pismonoša Friderik skrbi preko celega leta za naravo in otroke navdušuje za delo na vrtu, skrb za živali, razvrščanju odpadkov...Pismo otroke pričaka na glavni oglasni deski in je namenjeno vsem otrokom v vrtcu. V teh letih so pisma postala zaželena, otroci pa so Friderika vzeli za svojega.

Energija vetra je eden izmed glavnih sodobnih obnovljivih virov energije. Cilj projekta je bil izdelati napravo primerno za polnjenje telefona, da bo omogočala napetost za polnjenje, da bo prenosna in zaupljiva.

Projekt smo začeli z izdelovanje vreč iz starih majčk v posameznih razredih. Pripravili smo novoletno darilo za starše. Izdelali smo novoletne vrečke iz majčk, katere smo napolnili s slastnimi piškoti. Cilj je zmanjšati uporabo plastičnih vrečk tako, da jih sami naredimo iz odpadnega materiala.

Tretji petek v novembru že nekaj let zapored poteka vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Letos smo ta dan na naši šoli obogatili tako, da smo organizirali naravoslovni dan za vse učence šole. Ker na šoli poteka projekt botrstvo, so se med seboj družili starejši in mlajši učenci.

Namen in cilj našega projekta sta bila ta, da skupaj z učenci iz ostankov hrane, ki ostajajo pri šolskih obrokih, tokrat natančneje iz ostankov ekološke in lokalne hrane Tradicionalnega slovenskega zajtrka, izdelamo in predstavimo zdrav šolski prigrizek.

Naš temeljni cilj je bil zmanjšati količino zavržene hrane (čeprav je ne zavržemo veliko, želimo, da bi je bilo še manj), hkrati pa pri učencih privzgajati pravilen in spoštljiv odnos do hrane. Merili smo ostanke hrane in jih beležili na merilni list, koliko česa je ostalo.

Okoljsko ozaveščanje otrok v naših vrtcih in šolah ocenjujem za visoko kvalitetno in uspešno. Otroke je potrebno izobraževati v stiku z naravo, saj vsak najmanjši stik z naravo rodi novo spoštovanje, čustvo, ki je za uspešno in trajno sobivanje človeka in narave nujno.

Sestavljanje, leplenje in okraševanje lesenih okvirjev za sliko formata 10x15.

Učence smo povezali z naravo in jim omogočili pridobitev novih spretnosti, znanj ter veščin za delo na vrtu, jim približali zdrav način življenja in uporabo pridelane hrane.

Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam. Na prehranjevalne navade posameznika, skupin in naroda vplivajo socialne, ekonomske, etične in kulturne danosti okolja v posamezni državi. Velik vpliv imajo tudi izobraženost in ozaveščenost ljudi, dostopnost in cena hrane.

Glavni namen izmenjave semen je ohranjanje avtohtonih, tradicionalnih ter domačih vrst semen in sadik ter skrb prihodnje generacije, da bodo znale ceniti kakovost življenja, zdravo naravo in okolje, ekološko pridelano hrano, lokalno samooskrbo ter zdrav in okoljsko ozaveščen življenjski slog.

Za zdravje otrok in mladostnikov je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij. V skrb za zdravje sodi tudi učenje, informiranje, ozaveščanje o zdravju in zdravem načinu življenja. Prispevek govori o dejavnostih, ki jih izvajam v procesu učenja na temo Prehrana, gibanje in zdravje.

Čaj je eden izmed napitkov, ki jih človek dnevno zaužije v večjih količinah. Poleg poživila teina vsebuje še veliko raztopljenega ogljika in dušika, ki spodbudno vplivata na rast rastlin. Analiza rezultatov je pokazala, da določena koncentracija teina pozitivno vpliva na rast rastlin.

Interesna dejavnost je bila zastavljena tako, da bi pohode izvajali v popoldanskem času skupaj s starši. Ob didaktičnih listih in igrah so ugotavljali, katera hrana sodi v nahrbtnik in katera ne. Pogovarjali smo se o reševanju v gorah, opremi pri plezanju.

V prispevku predstavljam posebne dneve v vrtcu, ki jih praznujemo in v okviru teh skrbimo za redno gibanje, zdravo prehrano ter varovanje narave. Povezujemo različne projekte in dejavnosti, ki se ujemajo v skupnih ciljih za naše zdravje. Naše prireditve so obiskane in skrbno pripravljene.

Skupaj z dijaki smo predelali snov, vezano na tekmovanje Ekokviz, ter delovne liste, v smislu našega prispevka k skrbnemu ravnanju z okoljem pa smo decembra dekorirali platnene vrečke za večkratno uporabo.

Skrb za zdravje vključuje več vidikov: zdravo prehranjevanje, gibanje, skrb za osebno higieno, počitek, dobre medsebojne odnose, pozitivna naravnanost, stik z naravo. Vrsto let se trudimo, da otrokom v vrtcu privzgajamo navade za zdrav življenjski slog.

Preko različnih poskusov smo spoznavali in proučevali vreme in vremenske razmere ter se dotaknili podnebnih sprememb. Spoznavali smo kako pomembno vlogo ima človek, ki s svojim nepremišljenim ravnanjem ogroža zemljo.

Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja ter navad. Z naravoslovnimi dejavnostmi otrok spoznava tudi sebe, svoje telo in svoje zmožnosti.

Vsako leto smo se v vrtcu srečevali s problematiko zavržene hrane po obrokih. Opazili smo, da pri obrokih hrana ostaja, zato smo se pogovorili, kaj imamo radi in česa ne, zakaj puščamo hrano na krožniku in kaj bi naredili drugače, da pri obrokih ne bi imeli ostankov.

Izziv je bil spoznavati podnebne spremembe, ugotoviti koliko ljudje o tem vedo, koliko se o tem piše v časopisih, koliko podatkov se lahko dobi v knjižnicah, ali ljudje sploh posegajo po takih knjigah.

Na šoli se zavedamo, da je gibanje osnovna življenjska potreba vsakega posameznika, še posebej za učence, ki učno delo izvajajo pretežno sede. Za procese učenja in dosego visokih dosežkov oz. rezultatov je potrebno dobro telesno, psihično in duševno zdravje.

Nekako nam je v navadi, da je ovijanje zvezkov in delovnih zvezkov (nekateri se intenzivno prinašajo v šolo le nekaj mesecev v šolskem letu) v PVC-ovitke nujnost. Na OŠ Rodica ozaveščamo, da zvezkov ni potrebno oviti, oz. se ovijejo v materiale, ki manj obremenjujejo okolje.

Otroke je potrebno v predšolskem obdobju obravnavati celostno, saj je to obdobje, ko se otroci zelo veliko naučijo preko izkušenj, ki si jih pridobijo. V prispevku bom predstavila, kako sem otrokom omogočila, da so bili v vzgojni proces aktivno vključeni z dajanjem lastnih pobud in idej ter izvedbo.

Šolski otroci se redko srečujejo z vrstniki, ki se šolajo v šolah za otroke s posebnimi potrebami. Taki otroci potrebujejo veliko več prilagoditev in pomoči pri učenju, gibanju in življenju. Ker so bila srečanja zanimiva in so učence med seboj zelo povezala, smo sklenili, da z njimi nadaljujemo.

Zdravje je dobrina, ki je v veliki meri odvisna od nas samih. Nanj močno vplivamo z življenjskim slogom in prehranjevalnimi navadami. Namen prispevka je ozaveščanje mladih o pomenu zdrave, uravnotežene prehrane in prehranjevalnih navad, s poudarkom na zajtrku.

Pohodništvo – Ciciban planinec je obogatitvena dejavnost, ki se izvaja v Vrtcu Zreče. Program se izvaja pod okriljem Planinske zveze Slovenije in je sistematično ter skrbno načrtovan. Otroci na pohodih razvijajo motorične sposobnosti, skrbijo za zdravje, pridobivajo spoštljiv odnos do narave, spozna

Ob 25. obletnici programa Ekošola smo se pridružili video kampaniji

... spoznali so nekaj dejstev o predelavi papirja in so glede na vse ugotovitve izdelali grafit s pomenljivim sporočilom: z 1 tono zbranega odpadnega papirja rešimo približno 17 odraslih dreves.

Dober teden pred Slovenskim tradicionalnim zajtrkom so na PŠ Dobrnič v podaljšanem bivanju potekale dodatne aktivnosti, ki so podkrepile pomen tradicionalnega zajtrka. Učenci so spoznavali življenje čebel, čebeljo družino, čebelje izdelke in se pogovarjali o pomenu čebel.

V gospodinjski učilnici je za 1. c razred potekala zeliščna delavnica preko Konzorcija Srce Slovenije, ki jo je vodila ga. Sabina Grošelj.

Pri poučevanju slovenščine razmišljaš o tem, kako bi vnesel ekološko vsebino. K ustvarjanju te pritegnejo ponujene vsebine v učnem načrtu, delovnih zvezkih, natečajih in medpredmetno sodelovanje. Pri rednem pouku so nastale eko pravljice, pri ID ustvarjalno pisanje pa eko pesmice.

Z otroki dnevno določamo vreme na vremenskem koledarju in ga tedensko komentiramo.

Na naši šoli, OŠ Olge Meglič Ptuj, že nekaj let poteka čebelarski krožek, pri katerem učenci obravnavajo mnoge pomembne teme in se seznanjajo z osnovami čebelarjenja. Največ vsebin, ki jih pri krožku obravnavajo, je namenjenih vlogi čebel, pomenu čebel, dragocenim proizvodom in praktičnim vsebinam.

Na šoli se zavedamo, da je gibanje osnovna življenjska potreba vsakega posameznika, še posebej za učence, ki učno delo izvajajo pretežno sede. Za procese učenja in dosego visokih dosežkov oz. rezultatov je potrebno dobro telesno, psihično in duševno zdravje.

Gozd imamo v neposredni bližini vrtca, zato veliko časa preživimo v njem. Otroci se igrajo z naravnim materialom, v gozdu izvajamo dejavnosti in dosegamo cilje z vseh področij kurikula. Tako se nam je porodila ideja, da izdelamo družabno igro Pot skozi gozd. Otroci so bili ves čas aktivno udeleženi

V Vrtcu Ledina se držimo načela "Od malih nog za zdrav življenjski slog". Ugotovila pa sem, da vseeno premalo poudarka namenjamo umirjanju in sproščanju, zato sem se odločila, da se v tem šolskem letu osredotočimo na sproščanje v naravi in občutenju le-te.

Poletje je šolskemu vrtu dalo svoj pečat, zato smo se člani kuharsko vrtnarskega krožka v septembru zbrali na šolskem vrtu in ga uredili. Na gredah smo našli nekaj plodov in ogromno semen ognjiča, solate, fižola, peteršilja, pora. Shranili smo jih v papirnate vrečke za naslednjo pomlad.

Odstotek izvedenih aktivnosti PS po ustanovah

Povprečna ocena vpliva na PS po tematskih sklopih

Odstotek aktivnosti po tematskih sklopih

Število izvedenih aktivnosti po projektih po ustanovah

Število aktivnosti po tematskih sklopih