V prispevku je predstavljeno eksperimentalno določanje kalorične vrednosti hrane s pomočjo kalorimetra, izdelanega v šoli. Dijaki so s pomočjo medmrežja samostojno preizkusili in optimizirali kalorimeter, kot pripomoček za določanje energije sproščene pri sežigu hrane.

Zakaj se vreme spreminja? Kako nastane sneg? Z vsakodnevnim bivanjem na prostem so otroci lahko podnebne spremembe spremljali na lastni koži. Spoznali so kako se je potrebno obleči. Večina otrok še vedno najbolj zanimajo podnebne spremembe, s katerimi se srečujejo le preko medijev.

Letos smo izbrali krovno temo odpadki in se dogovorili, da bo celotna šola ob dnevu Zemlje (ekodan) izdelovala družabne in didaktične igre iz odpadnih in naravnih materialov. Poleg iger smo uredili šolo in njeno okolico, med delom smo poskrbeli tudi za zdravje.

Z otroki dnevno določamo vreme na vremenskem koledarju in ga tedensko komentiramo.

Po korakih do visokih gred in hkrati učilnice na prostem, ki bo na voljo vsem učiteljem in učencem. Najprej smo se lotili iskanja primerne lokacije ob šoli, pri čemer smo upoštevali predvsem sončno lego, bližino vhoda v šolo oziroma dostopnost in bližino vodnega vira.

Naša prehrana je sestavljena iz različnih skupin živil. S preprostimi kemijskimi poskusi lahko posameznim skupinam živil raziščemo njihove lastnosti. V prispevku so predstavljeni eksperimenti, s pomočjo katerih lahko pri obravnavi ogljikovih hidratov nadgradimo učno uro kemije

Čutno pot, ki smo jo integrirali v šolski eko vrt, smo uporabili kot iztočnico za ozaveščanje drugačnosti med ljudmi. Živimo v pestri družbi različnih ljudi, zato se vsakodnevno srečujemo z drugačnostjo, raznolikostjo, kar posledično zahteva od ljudi večjo strpnost.

V Vrtcu Ledina se držimo načela "Od malih nog za zdrav življenjski slog". Ugotovila pa sem, da vseeno premalo poudarka namenjamo umirjanju in sproščanju, zato sem se odločila, da se v tem šolskem letu osredotočimo na sproščanje v naravi in občutenju le-te.

Če izhajamo iz pregovora »Si, kar ješ«, potem lahko toliko lažje razumemo, kako zelo hrana vpliva na trenutno počutje, razpoloženje, kognitivne zmožnosti ter na samopodobo v obdobju odraščanja mladostnikov.

Skrb za okolje in uvajanje ter izvajanje ločevanja odpadkov se začne že pri najmlajših otrocih. Preko različnih zanimivih izvedenih dejavnosti otrokom približamo in jih spodbujamo, da že celo leto ločujejo odpadke, čeprav še vedno kdaj potrebujejo našo pomoč.

Gozd imamo v neposredni bližini vrtca, zato veliko časa preživimo v njem. Otroci se igrajo z naravnim materialom, v gozdu izvajamo dejavnosti in dosegamo cilje z vseh področij kurikula. Tako se nam je porodila ideja, da izdelamo družabno igro Pot skozi gozd. Otroci so bili ves čas aktivno udeleženi

Razlog za odločitev za projekt je velika zasičenost z industrijsko izdelanimi igračami, ki velikokrat ponujajo le ozek izbor iger. Kljub temu, da je izvajanje projekta končano, didaktične igre še vedno uporabljamo, saj so otrokom izredno blizu in zanimive.

Sladkor najdemo v skoraj vseh predelanih živilih. Preveč sladkorja lahko škodi – ubija. Najnevarnejša med vsemi sladkorji je fruktoza, ki se v jetrih pretvori v maščobe in holesterol. Veliko ga v telo vnesemo nezavedno s sladkimi pijačami. Kadar ga uživamo, nas možgani nagradijo z ugodjem.

V smeteh po vsej Evropi je veliko zavržene hrane. V Evropi v enem letu zavržemo 27 milijonov ton hrane. V Sloveniji povprečno posameznik v enem letu zavrže 73 kilogramov hrane. Na količino teh odpadkov neposredno ni mogoče vplivati, posredno pa z ustrezno kakovostjo in primerno velikostjo/količino.

Učenci so bili aktivno vključeni v vseh aktivnostih. Predvsem so razmišljali o tem, kaj lahko sami storijo, da bi z majhnimi koraki pripomogli k čim manjšim podnebnim spremembam v prihodnosti v našem okolju (doma, v šoli).

Z učenci 6. razreda nižjega izobrazbenega standarda smo raziskovali in spoznavali vzroke ter posledice podnebnih sprememb.

Gibanje močno vpliva na psihični, fizični in spoznavni razvoj otrok. V predšolskem obdobju je potreba po gibanju zelo velika in je ena najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Ker je potreba po gibanju prirojena in povsem naravna - saj se možgani razvijajo šele, ko so izpostavljeni zaznavnim in

Kot učiteljica biologije in koordinatorka ekošole večkrat pri pouku združim oboje. Tako so učenci 8. razredov naredili modele različnih celic iz odpadnih materialov. Učenci so delali v parih oz. trojicah. Namen je bil, utrditi predelano snov, nadgraditi učno uro in odpadkom ponuditi novo življenje.

EKO DAN NA OSNOVNI ŠOLI VRANSKO-TABOR V četrtek, 25. aprila 2019, smo na osnovni šoli Vransko-Tabor imeli tradicionalni EKO dan. Organizatorki sta bili gospa Nataša Pečovnik in gospa Zlatka Avžner. Učenci so se razdelili v več skupin, razredna stopnja pa je imela delavnice kar v matičnih učilnicah.

Ustvarjanje med zimskimi počitnicami

V Vrtcu Velenje smo koordinatorke programa Ekošola za sodelavce pripravile naravoslovne delavnice na temo vode, zraka in prsti. Uvod v delavnice je bil krajši teoretični del s predstavitvijo osnovnih lastnosti teh elementov, sledile so praktične delavnice (poskusi).

Z otroki, starimi od 3 - 5 let, smo raziskovali svet polžev. K sodelovanju smo povabili tudi starše. Naše začetno zanimanje za polžke je preraslo v pravi raziskovalni projekt, ki nam je prinesel veliko lepega in nas medsebojno toplo povezal.

Z otroki smo pričeli pot raziskovanja od semena do plodu. V jesenskem času smo se z otroki odločili, da raziščemo stare sorte jabolk in se o njih nekaj naučimo. Pripravili smo tudi razstavo in degustacijo jabolčnih jedi.

Projekt je bil voden po principu aktivnega učenja. Začeli smo s postavljanjem raziskovalnih vprašanj – kaj so podnebne spremembe? Kaj otroke zanima. Ugotovili smo, da ne vedo, kaj je podnebje, kako se spreminja, večina otrok je govorila o vesolju.

V tednu mobilnosti smo izvedli veliko aktivnosti. Otroci vseh starostnih skupin so na različne načine obeleževali dan brez avtomobila. Najmlajši otroci so se odpravili na prvi sprehod v neposredni okolici vrtca.

Način in ritem življenja sta nas pripeljala do zavedanja, da je skrb za naše okolje in naše zdravje nujna. V prispevku je opisan primer dobre prakse, tj. izvedba tehniškega dne, kjer učenci izdelajo hotel za žuželke in lesene zaboje. S praktičnim načinom vlagamo v trajnostni razvoj učencev.

V projektu Mreženje z vodilnim področjem naravoslovja se je v letošnjem letu naš vrtec priključil še trem drugim in skupaj smo na medsebojnih hospitacijah vzgojiteljic izmenjevali dobro prakso z omenjenega področja.

Na šoli se zavedamo, da je gibanje osnovna življenjska potreba vsakega posameznika, še posebej za učence, ki učno delo izvajajo pretežno sede. Za procese učenja in dosego visokih dosežkov oz. rezultatov je potrebno dobro telesno, psihično in duševno zdravje.

S sodelavci smo se dogovorili, da bomo tudi letos namenili en dan dejavnosti za eko aktivnosti. Učitelje sva spodbudili, naj skupaj z učenci iščejo ideje za didaktične igre in sproti zbirajo potreben material. Nastalo je veliko uporabnih didaktičnih pripomočkov in iger.

Otroke v šolah že od prvega razreda učimo, da je za optimalen razvoj človeka potrebnih več dejavnikov: zdrava in uravnotežena prehrana, dovolj počitka in spanja, osebna higiena ter zadostna mera gibanja. Zato smo se na naši šoli odločili, da naučeno teorijo pričnemo po korakih spreminjati v prakso.

Dogovorili, smo se da bomo v okviru teme biotske raznovrstnosti izdelali hotele za žuželke in jih postavili v okolico šole in šolski park. Učenci so začeli raziskovati kaj so to hoteli za žuželke kako jih pravilno izdelamo, katere materiale uporabimo. Nastali so lepi izdelki in didaktične igre.

Na naši šoli, OŠ Olge Meglič Ptuj, že nekaj let poteka čebelarski krožek, pri katerem učenci obravnavajo mnoge pomembne teme in se seznanjajo z osnovami čebelarjenja. Največ vsebin, ki jih pri krožku obravnavajo, je namenjenih vlogi čebel, pomenu čebel, dragocenim proizvodom in praktičnim vsebinam.

Maketa sončne elektrarne je sestavljena iz nosilca, gibljivega zgloba in plošče sončnih celic. Izdelana je iz bukove vezane plošče in odpadne žogice iz umetne snovi. Mreža plošče je narisana s pirografom in pobarvana z modro barvo za les. Sestavni deli so zlepljeni z lepilom za les.

Bivanje v naravi naj bi postalo stalni, vseživljenjski proces, ki se ga otrok začne zavedati v vrtcu. V naravi imamo vse možnosti gibanja, igranja, doživljanja, raziskovanja in spoznavanje narave. Zelo pomembno je, da otrok veliko hodi, teče, skače , se vrti v naravi.

Učence smo na zanimiv način pritegnili in motivirati za delo na vrtu. Ob tem smo razmišljali, kako naše učence aktivno vključiti v samo načrtovanje, izdelavo. Zaradi pomanjkanja prostora na šolskem dvorišču, smo se odločili za postavitev visoke grede.

Z izvajanjem predmeta šport skrbimo za zdrav razvoj otroka. Želimo mu privzgojiti zdrav življenjski slog. V učnem načrtu za šport ima pohodništvo pomemben delež. Izvajamo interdisciplinarne športne dneve, povezavo športne dejavnosti z drugimi predmetnimi področji.

Elektročnik predstavlja maketo hidroelektrarne, katero smo naredili iz odpadne embalaže in naravnih materialov. Ime Elektročnik je izpeljanka iz besed električni tok. grajen je iz dveh večjih odpadnih kartonskih škatel za čevlje ter iz 4 tulcev, ki predstavljajo nosilne stebre HE.

Električno energijo pridobivamo na različne načine, najpogosteje pa iz hidro, termo in jedrskih elektrarn. Skozi galerijo posnetkov sta dijaka na enostaven način prikazala, kako pride električna energija do vtičnice.

Poletje je šolskemu vrtu dalo svoj pečat, zato smo se člani kuharsko vrtnarskega krožka v septembru zbrali na šolskem vrtu in ga uredili. Na gredah smo našli nekaj plodov in ogromno semen ognjiča, solate, fižola, peteršilja, pora. Shranili smo jih v papirnate vrečke za naslednjo pomlad.

Z učenci 3. razreda smo izdelovali okrasne zvezde, ki so nam v prazničnih dneh polepšale učilnico. Naučili smo se, kako različne odpadne materiale uporabiti in iz njih izdelati nekaj novega, dekorativnega.

Svet Energije v Krškem – GEN energija nudi več simulatorjev, kjer dijaki/učenci odkrivajo »skrivnosti« energije. V spodnjih prostorih je »eksperimentalnico«, kjer lahko na različnih interaktivnih eksponatih izvajamo eksperimente, povezane z električno energijo, elektrotehniko in magnetizmom.

Dijaki so se naučili nekaj novega o Zemlji. Namen projekta je bil, da so dijaki opozorjeni in da se začnejo zavedati resnosti problema, ki ga ljudje s trošenjem, povzročamo Zemlji. Če sodelujemo in si povemo, vemo še več.

V prispevku je predstavljeno eksperimentalno določanje kalorične vrednosti hrane s pomočjo kalorimetra, izdelanega v šoli. Dijaki so s pomočjo medmrežja samostojno preizkusili in optimizirali kalorimeter, kot pripomoček za določanje energije sproščene pri sežigu hrane.

Čutno pot, ki smo jo integrirali v šolski eko vrt, smo uporabili kot iztočnico za ozaveščanje drugačnosti med ljudmi. Živimo v pestri družbi različnih ljudi, zato se vsakodnevno srečujemo z drugačnostjo, raznolikostjo, kar posledično zahteva od ljudi večjo strpnost.

Naša prehrana je sestavljena iz različnih skupin živil. S preprostimi kemijskimi poskusi lahko posameznim skupinam živil raziščemo njihove lastnosti. V prispevku so predstavljeni eksperimenti, s pomočjo katerih lahko pri obravnavi ogljikovih hidratov nadgradimo učno uro kemije

Z otroki dnevno določamo vreme na vremenskem koledarju in ga tedensko komentiramo.

Na naši šoli, OŠ Olge Meglič Ptuj, že nekaj let poteka čebelarski krožek, pri katerem učenci obravnavajo mnoge pomembne teme in se seznanjajo z osnovami čebelarjenja. Največ vsebin, ki jih pri krožku obravnavajo, je namenjenih vlogi čebel, pomenu čebel, dragocenim proizvodom in praktičnim vsebinam.

Na šoli se zavedamo, da je gibanje osnovna življenjska potreba vsakega posameznika, še posebej za učence, ki učno delo izvajajo pretežno sede. Za procese učenja in dosego visokih dosežkov oz. rezultatov je potrebno dobro telesno, psihično in duševno zdravje.

Gozd imamo v neposredni bližini vrtca, zato veliko časa preživimo v njem. Otroci se igrajo z naravnim materialom, v gozdu izvajamo dejavnosti in dosegamo cilje z vseh področij kurikula. Tako se nam je porodila ideja, da izdelamo družabno igro Pot skozi gozd. Otroci so bili ves čas aktivno udeleženi

V Vrtcu Ledina se držimo načela "Od malih nog za zdrav življenjski slog". Ugotovila pa sem, da vseeno premalo poudarka namenjamo umirjanju in sproščanju, zato sem se odločila, da se v tem šolskem letu osredotočimo na sproščanje v naravi in občutenju le-te.

Zdravje je dobrina, ki je v veliki meri odvisna od nas samih. Nanj močno vplivamo z življenjskim slogom in prehranjevalnimi navadami. Namen prispevka je ozaveščanje mladih o pomenu zdrave, uravnotežene prehrane in prehranjevalnih navad, s poudarkom na zajtrku.

Učenci so predstavili zelišča, poudarek je bil na zdravilnih učinkovinah. Pripravili so jedi iz sušenih rastlin, semen, fižola ter sodelovali z jedmi na prireditvi društva zeliščarjev.

Poročilo o izvedbi dejavnosti – INVAZIVNE RASTLINE

V okviru predmeta naravoslovje za otroke smo želeli predstaviti svetovni dan hrane, 16. oktober, nekoliko drugače. Iskali smo ideje, kako otrokom priljubiti različno sadje in jih aktivno vključiti v pripravo zdravega obroka. Odločili smo se za izdelavo sadnih umetnin, ki smo jih nato pojedli.

Ker vemo, da otroci zelo radi pomagajo pri izdelavi in so na končni izdelek zelo ponosni in ga bolj cenijo, sva se s sodelavko odločili, da bo izdelava naše lesene smrečice projekt za cel december. Sovpada pa tudi z našo celoletno prednostno nalogo-LES.

Na SŠ Domžale, smo se dijaki 4. letnika pod mentorstvom prof. Nataše Prašnikar odločili poglobiti znanje o gozdovih. Najprej smo želeli ugotoviti, kaj vse že znamo in nato svoje znanje še poglobili s prebiranjem literaturei n poslušanjem predavanja študentke oddelka za gozdarstvo, Zale Uhan.

Zaradi danih okoliščin so naravoslovni dan učenci izvedli doma. Spoznavali so se z krožnim gospodarstvom.

Čas, ki nam onemogoča neposredno delo z otroki, sem izkoristila za pripravo primera dobre prakse in hkrati na ta način spodbudila tudi starše, da skupaj s svojim otrokom doma pripravijo hotel za žuželke.

"Slačenje koruze" ali bolj poznano ličkanje koruze je našim prvošolcem, ki živijo v vaškem okolju manj poznano. Projekt »Vrednote in moralne norme v naših krajih skozi čas« smo želeli predstaviti preko različnih dejavnosti. Učenci so pridobili pristen stik z eno najbolj znano žitarico - koruzo.

V Dijaškem domu Ivana Cankarja (DIC) smo se odločili, da nekoliko spremenimo utečen sistem učnih ur. Dijaki so vzeli nekaj izbranega učnega gradiva in odpravili smo se v gozd (Golovec). Tam so se popolnoma posvetili učenju.

Na Podružnični šoli Čemšenik skozi vse leto razmišljamo, kako bi poskrbeli za okolje. Ker imamo kar nekaj ur na prostem je potrebno s seboj nositi blazinice. Naše blazinice so bile že zelo slabe, zato smo razmišljali , kako jih nadomestiti. Zato smo izdelali blazinice iz trakov majic.

V šoli smo 12.12. 2019 izvedli šolsko tekmovanje v ekokvizu. Tekmovanje je potekalo na 3 nivojih in sicer: poklicna šola, srednje tehniško izobraževanje in gimnazija. Najboljši trije tekmovalci iz vsake skupine so se uvrstili na državno tekmovanje. le tega se je iz naše šole udeležilo 5 tekmovalk.

Mediji nas opozarjajo, da sodimo Slovenci v sam svetovni vrh po številu kupljenih nagrobnih sveč. Količina plastike in drugi odpadki, ki nastanejo, ko sveče dogorijo, pa so za državo velik problem. Otroci lahko naredijo svečo skoraj zastonj in hkrati poskrbijo za čisto in varno okolje.

Kot učiteljica biologije in koordinatorka ekošole večkrat pri pouku združim oboje. Tako so učenci 8. razredov naredili modele različnih celic iz odpadnih materialov. Učenci so delali v parih oz. trojicah. Namen je bil, utrditi predelano snov, nadgraditi učno uro in odpadkom ponuditi novo življenje.

Z otroki, starimi od 3 - 5 let, smo raziskovali svet polžev. K sodelovanju smo povabili tudi starše. Naše začetno zanimanje za polžke je preraslo v pravi raziskovalni projekt, ki nam je prinesel veliko lepega in nas medsebojno toplo povezal.

Otroci preko konkretne izkušnje s čutili spoznajo zdravilna zelišča, njihovo uporabo in pripravo mazila.

Eko dan v gozdu. Priprava naravoslovnega dneva v gozdu. Obisk gozda, poznavanje drevesnih vrst, nabiranje smrekovih vršičkov, izdelava frotaža drevesnih debel, izdelava zatočišča za gozdne škrate, izdelava gozdnega škrata, mobile, pripravek za sirup iz smrekovih vršičkov.

Z učenci 3. razreda smo izdelovali okrasne zvezde, ki so nam v prazničnih dneh polepšale učilnico. Naučili smo se, kako različne odpadne materiale uporabiti in iz njih izdelati nekaj novega, dekorativnega.

Oblikovanje podob in mandal v naravnem okolju z sestavljanjem naravnih elementov.

Učenci so iz odpadnega reklamnega papirja izdelali večnamenske košarice in se pri tem naučili pomena recikliranja. Iz odpadnega materiala so ustvarili nov uporaben izdelek.

Dijaki imajo možnost opazovati dogajanje na šolskem vrtu. Ob pogovoru o podnebnih spremembah iščemo rešitve, za najbolj primerno zasaditev za šolske za šolske gredice.

Učenci so v času karantene doma samostojno vzgojili droži in iz njih spekli kruh in drožalinke.

V našem zavodu pozimi opazujemo in hranimo ptice, ki živijo v naravi. Dogovorili smo se, da v okviru projekta LEAF izdelamo plan za hranjenje ptic. Tokrat smo pripravili posebno Ekovrečko, ki vsebuje navodila za hranjenje ptic pozimi in didaktični material za učence.

Mladi raziskovalci Srednje šole Črnomelj so želeli znanje in izsledke svojega raziskovanja predstaviti otrokom. In nastalo je knjižno delo KDO SEM. Poučna zgodba o Rudolfu, za prijatelje Rudiju, mladi črni človeški ribici, je obogatena s pesmimi, ugankami in didaktičnimi nasveti za učitelje.

V času epidemije smo otroke še bolj opozarjali na pravilno umivanje rok. Nama je pri tem pomagal robot Milko, saj je otroke opozoril vedno, ko so pozabili uporabiti milo. Takrat se mu je v trebuhu namreč prižgala rdeča luč. Seveda pa to ni bil edini robot v naši igralnici...

Z učenci smo ustvarili prijeten kotiček na hodniku. Uporabili smo jabolčne zaboje, izdelali podloge in uporabili staro mizo, ki je bila za odpis.

Pri likovni umetnosti smo izdelali lisico iz tulca toaletnega papirja. Na tulec smo prerisali obliko lisice, jo izrezali in nato pobarvali s flomastri.

Z dijaki smo izvedli športni dan "s Kolpo". Ena ekipa je najjužnejšo slovensko pešpot od Radencev do Damlja ob prečudoviti reki in v neokrnjeni naravi (držimo pesti, da tako ostane!) prehodila , druga pa preveslala.😉 Dijaki so aktivno preživeli čudovit dan v naravi in tako dosegli načrtovane cilje.

Na naši šoli se zelo dobro zavedamo pomena senzornega razvoja pri otrocih. Tako je nastala ideja senzorne poti. Namen katere je, da učenci preko različnih materialov pridobijo čim več različnih senzornih prilivov.

Izdelava copatkov iz odsluženih oblačil.

Mladi raziskovalci Srednje šole Črnomelj so želeli znanje in izsledke svojega raziskovanja predstaviti otrokom. In nastalo je knjižno delo KDO SEM. Poučna zgodba o Rudolfu, za prijatelje Rudiju, mladi črni človeški ribici, je obogatena s pesmimi, ugankami in didaktičnimi nasveti za učitelje.

V oddelku 5-6 letnih otrok so otroci izdelali gozdne živali iz odpadnih materialov. Izhodišče so nam bile gozdne slikanice, izkušnje otrok iz obiskov v gozdu (tudi z lovcem)idr. Z izdelki smo že 4. leto sodelovali v projektu Ekošole Eko paket in izdelke razstavili tudi v Mestni knjižnici Grosupljje

Odstotek izvedenih aktivnosti PS po ustanovah

Povprečna ocena vpliva na PS po tematskih sklopih

Odstotek aktivnosti po tematskih sklopih

Število izvedenih aktivnosti po projektih po ustanovah

Število aktivnosti po tematskih sklopih