Zmorem, torej sem

Avtor prispevka : Brigita Voga, objavljeno 04.09.2019 15:14:09
KATEGORIJA:
Zdravje in dobro počutje
KLJUČNE BESEDE:
Hrana, Zdravje in dobro počutje, Osnovna šola, Gibanje, Dobra praksa
POVZETEK:

Za zdravje otrok in mladostnikov je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij. V skrb za zdravje sodi tudi učenje, informiranje, ozaveščanje o zdravju in zdravem načinu življenja. Prispevek govori o dejavnostih, ki jih izvajam v procesu učenja na temo Prehrana, gibanje in zdravje.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

1 UVOD

 

Velikokrat slišimo: »Skrb za zdravje in dobro počutje otrok in mladih je naložba za prihodnost družbe!« S trditvijo se seveda lahko v veliki meri strinjamo. Digitalizacija in sodobne družbene spremembe tudi pri otrocih in mladostnikih prinašajo nove oblike vedenja, odzivanja, s tem pa nove oblike težav. Današnji otroci in mladostniki so, kar se tiče kontinuuma zdravja in bolezni, vse bolj heterogena skupina, pri kateri naraščajo težave na področju duševnega zdravja in tudi poraba zdravil za vedenjske in čustvene težave, pojavljajo pa se tudi nove težave in izzivi, ki jih še vedno ne znamo ustrezno naslavljati in se z njimi soočati, tudi v šolskem prostoru. Za uspešno delo z otroki in mladostniki je pomembno, da razumemo tako značilnosti teh težav in izzivov, njihov celoten družbeni kontekst, kot tudi značilnosti različnih generacij ter njihove vrednote in način razmišljanja. Vse to nam lahko pomaga, da bomo znali prepoznati nove oblike težav in ustrezno odreagirati.

 

1.1  Zdravje mladih

 

Čeprav gre pri otrocih za »najbolj zdravo« starostno populacijo, ki večinoma še ne čuti posledic nezdravega življenjskega sloga, se danes zavedamo, da lahko nezdrave izbire v otroštvu in mladosti pripeljejo do razvoja mnogih kroničnih bolezni in drugih motenj v zdravju, ki se kažejo v kasnejših obdobjih življenja, kar nekaj pa se jih odraža že v otroštvu in mladosti. Zato se zdi logično, da bi morala širša družbena skupnost skrbeti tudi za zdravje otrok in mladih, še posebej pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga (duševnega in spolnega zdravja, gibanja, uravnoteženega prehranjevanja ter pri preprečevanju zasvojenosti s tobakom, alkoholom, prepovedanimi drogami in drugimi oblikami zasvojenosti). Da to lahko trdimo, pa je potreben miselni preskok na vsaj dveh ravneh: zdravje ni zgolj odsotnost bolezni in za zdravje nikakor ni odgovoren zgolj zdravstveni sektor. Za zdravje otrok je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij, med drugimi tudi šola kot vzgojno-izobraževalna institucija.

 

1.2 Pomembnost gibanja za učno uspešnost otrok

 

Šolski sistemi v industrijski družbi so prevzeli tudi industrijski način pouka, ki temelji na pretežno sedečem poučevanju večjega števila otrok. Še pred tremi desetletji tak način izobraževanja ni predstavljal ovire za zdrav gibalni razvoj otrok, saj siceršnji življenjski slog otrok ni bil obremenjen s sedečimi prostočasnimi dejavnostmi – s prihodom zabavne elektronike in računalnikov v naše domove ter z izgubo zunanjega prostora na račun prometa pa se je prostočasna telesna dejavnost otrok zelo skrčila. Zaradi teh sprememb so pri otrocih postale bolj očitne tako učne kot vedenjske težave, kar je ob naraščanju učne snovi še dodatno začelo obremenjevati delo učiteljev. Ko se je pri različnih predmetih začela kazati še potreba po dodatnem času, pa so mnogi šolski sistemi po svetu žrtvovali čas, ki je bil prej namenjen športni vzgoji in tako še dodatno poslabšali razvojne možnosti otrok. Na srečo v slovenskem šolskem sistemu te napake nismo naredili, kar se nam danes obrestuje, saj slovenski otroci na mednarodnih testiranjih znanja dosegajo zelo visoke rezultate.

 

 

2 VZGOJA ZA ZDRAVJE

 

V Sloveniji vzgoja za zdravje ni umeščena kot samostojen predmet in poteka nesistematično, vsebine iz področja zdravja, kot so prehrana, gibanje, duševno zdravje, pa so umeščene v posamezne predmete. V šolah, kjer se promovira zdravje, se vsebine in aktivnosti za promocijo zdravja obravnava na celosten in sistematičen način. Ker se na naši šoli kot vzgojno-izobraževalni ustanovi zavedamo pomena zdravja otrok, je naša šola aktivno vključena v promocijo zdravja v okviru projektov: Zdrava šola, Eko šola, Shema šolskega sadja, Zdrav življenjski slog oziroma Gibanje za zdravje. Vsako leto tudi aktivno obeležimo Tradicionalni slovenski zajtrk.

 

2.1 Zmorem, torej sem

 

Ker je skrb za zdravo življenje potrebno že zelo zgodaj ozavestiti, so v učnem načrtu pri spoznavanju okolja vnesene tudi teme Živim zdravo in Človeško telo. Temi se kontinuirano ponavljata v prvi triadi. Predstavila bom primer dobre prakse na temo Prehrana, gibanje in zdravje.

 

V prvem razredu izvedemo naravoslovni dan na temo Moje telo. Cilj tega dne je, da otroci spoznajo glavne dele telesa, osnovne notranje organe ter naše okostje. Dejavnosti potekajo v treh skupinah (učilnica, knjižnica in telovadnica). V učilnici z različnimi dejavnostmi spoznavajo sebe, dele telesa, razlike med deklicami in dečki. Dan začnemo tako, da se predstavi lutka z imenom Jakec in pravi:« Majhno imam glavo, laske in obraz, vrat in pa ušesa, glej, to sem JAZ.« Nato učenci pokažejo na sebi zunanje dele telesa: glava (obraz, oči, usta, nos), roke, noge, telo. Ker pa želimo izvedeti, kaj se skriva pod obleko, kaj se skriva v našem telesu, narišemo na velik list papirja obris dečka in deklice. Nato se odpravimo v knjižnico in  s pomočjo literature učenci raziskujejo, kaj se skriva v telesu. Knjige prinesemo v razred in nam služijo kot pripomoček, da v obrise dečka in deklice lepimo slikovni material notranjih delov našega telesa. Nastanejo plakati, ki nam prikažejo, kaj se skriva v telesu. Nato ugotavljamo, zakaj je naše telo pokončno. Odpravimo se v telovadnico. Spoznajo »kostka« in s pomočjo fizioterapevtke ob pripovedovanju zgodbice Jadrnica hrbtenica spoznavajo pomen hrbtenice in pomen gibanja. Zgodbo tudi aktivno ponazorijo z gibanjem. Dan zaključimo tako, da pridobljeno znanje na različnih učnih listih zapišejo, narišejo.

V drugem razredu na temo Živim zdravo damo poudarek načinu prehranjevanja in pomenu zdrave prehrane. Učencem pokažem sliki otroka, na kateri je eden prehranjen, drugi podhranjen. Ob danem slikovnem materialu otroci razmišljajo o pomenu hrane za zdravje. Vedo, da moramo uživati raznoliko hrano, vendar nas zanima, katera živila našemu telesu dajejo moč, zaščito, energijo. Zato jim predstavim prehransko piramido. Ugotovijo, da moramo za zdrav razvoj vsak dan zaužiti največ ogljikovih hidratov, manj beljakovin ter najmanj sladkorja in maščob. V šolo prinesejo slikovni material in prazne embalaže različnih živil. Nato spoznavajo namen in pomen posameznih živil in sestavijo veliko prehransko piramido.  Iz embalaž živil se naučijo prebrati, katere sestavine vsebujejo živila in kakšna je njihova energijska vrednost. Na osnovi vsega obravnavanega na temo Živim zdravo se je učenec odločil, da bo raziskal, koliko sladkorja je primerno dnevno zaužiti (otroci stari od 4 do 6 let – 19 g sladkorja, od 7 do 10 let – 24 g sladkorja, otroci stari 11 let in več ter odrasli – 30 g sladkorja) in koliko sladkorja je v eni sladkariji. Naredil je plakat in ga primerjalno predstavil s podobnimi živili, ki ne vsebujejo toliko sladkorja (čokoladno mleko -  navadno mleko, sadni jogurt – navadni jogurt, čokoladi Oreo - Kinder Bueno, pijači Fruc - Cedevita). Plakat je izgledal tako, da je nanj prilepil prazne embalaže zgoraj omenjenih živil in pod njih pritrdil vrečke s stehtano vrednostjo sladkorja v posameznih živilih. Nad predstavitvijo smo bili vsi navdušeni, saj smo spoznali, da moramo biti resnično pozorni na vsebnost sladkorja v živilih.

Nadgradnjo teme Živim zdravo in Moje telo zaključimo v tretjem razredu s projektno nalogo Zmorem, torej sem. Za izvedbo naloge smo namenili šest ur pri predmetu spoznavanje okolja. Na začetku našega projekta sem učence izzvala z možgansko nevihto. Razmišljali so o vprašanju ZAKAJ SEM? in ZAKAJ ZMOREM? Odgovore učencev sem zapisovala. Na osnovi dobljenih odgovorov sem izbrala tiste, ki se navezujejo na temi Človeško telo in Živim zdravo (srce, možgani, notranji organi, mišice, okostje, hrana). Nato so učenci iz ovojnice izvlekli dele sestavljanke, ki predstavljajo zgoraj zapisane besede (slikovni material). V skupine so se zbrali tisti učenci, katerih deli sestavljanke tvorijo sliko. Vsaka skupina je povedala, kaj so sestavili. Dobili so nalogo, da razmišljajo, kaj vedo o sestavljeni sliki. Svoja razmišljanja so zapisovali in poročali o zapisu. Učencem povem, da bomo izvedli projektno nalogo, saj je naš cilj, da izvemo še več o delovanju in zgradbi srca, možganov, notranjih organov, mišic in okostja. Skupina, ki ima sliko hrane, bo raziskovala, zakaj je pravilna prehrana potrebna za naše telo. Vsaka skupina je dobila naloge in dejavnosti za izvedbo projektnega dela.

Naloge za izvajanje dejavnosti in cilji so:

-          spoznajo zgradbo posameznih delov telesa,

-          spoznajo pomen in naloge posameznih delov telesa in njihovo vlogo,

-          znajo povedati, pokazati, kje v/na našem telesu se nahajajo posamezni deli telesa,

-          seznanijo se z delovanjem posameznih delov telesa, notranjih organov,

-          znajo razložiti pomen zdravega prehranjevanja,

-          znajo razložiti pomen gibanja.

Sledilo je delo v skupinah. Ker so otroci že navajeni takšnega dela, so si delo v skupini razdelili.  Učenci so iskali ustrezno gradivo v knjižnici, doma in preko spleta. Ko so zbrali vso gradivo, so svoje ugotovitve zapisovali na plakate. Po opravljenih nalogah je sledila predstavitev plakatov in vrednotenje opravljenega dela.

 

3 ZAKLJUČEK

 

Ker otroke učim že tretje leto, smo po opravljenem delu naredili analizo dela (čez triado) o temi Živim zdravo in Moje telo. Učenci so ugotovili, da smo vsa tri leta dodajali nova znanja, nove pridobitve, izkušnje. Na izziv, ali smo se pogovarjali o zdravju, gibanju in prehrani samo v okviru predmeta spoznavanje okolja, so učenci začeli razmišljati in prišli do ugotovitve, da smo veliko dejavnosti za zdravje opravili tako pri uri športa kot skozi ves proces učenja z različnimi gibalnimi nalogami.

 


4 VIRI IN LITERATUTA

 

Koprivnikar, H., dr. med. Pucelj, V.: Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (0 – 19 let) v primarnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2010.

 

Milenković Kikelj, N., Mrak Merhar, I., Peloza, J., Primožič, R., Pugelj, T.: Priročnik za promotorje zdravja. Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov,  2016.

 

Nadaljevalni program Šole za ravnatelje. Pomen zdravja za vodenje v 21. stoletju. Ljubljana: Šola za ravnatelje, 2019.

 

 

 

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji