Želela sem prispevati k povezanosti otrok med seboj, zato sem si projekt zamislila kot izmenično branje/pripovedovanje/dramatiziranje pravljic izmenjanje med skupinami. Strokovne delavke so se same dogovorile, s katerimi skupinami bodo v predvidenem tednu sodelovale in na kakšen način bodo otrokom izbrano pravljico predstavile.
Odločitev za projekt se je oblikovala že pri vodstvu, meni pa je bilo
prepuščeno, kako ga izpeljem v okviru vseh skupin našega vrtca VVE Vojke
Napokoj, v Moravčah.
Predlagala sem jim tudi branje v naravi, pod drevesi, pripovedovanje na sprehodu oz. na primernem prostoru v naravi, kjer bo sprehod cilj.
Otroci so na pobudo strokovne delavke lahko v tem tednu pogosteje prinašali pravljice od doma in tako smo v projekt povezali tudi starše.
Vsaka skupina je bila naprošena, da je ob zaključku projekta sodelovala tudi z eno od fotografij, na katerih je bil obeleženo dogajanje.
Sodelovalo je 15 skupin našega vrtca z vsemi strokovnimi delavkami.
Vsaka strokovna delavka si je izbrala način, kako bo otrokom svoje in izbrane
skupine približala določeno pravljico. Sama sem se odločila za izdelavo svoje
avtorske senzorne pravljice iz odpadnega materiala, ki sem ga imela na voljo.
Pravljica je narejena iz večih predlog, na katerih je izdelano okolje. Sešila
sem veverico – naprstno lutko, ki je bila glavna igralka pravljice in se je po
teh predlogah sprehajala. Otroci so dele pravljic z zanimanjem opazovali, ob
koncu pripovedavanja pa so jo lahko tudi potipali.
Projekt je uvrščen v naše letne načrte; vključili smo ga v področje
jezika (iz Kurikula za vrtce), z njim smo ozaveščali otroke in posredno tudi
njihove starše ter vse vključene v projekt o pomembnosti predbralnih izkušenj
za predšolske otroke. Ker je nekaj strokovnih delavk izbralo tudi pravljice z
eko tematiko, se prav tako povezuje s sklopomo Ekobranje za ekoživljenje.
Za izvedbo projekta smo izkoristili primerno okolje, kjer smo dejavnosti
izvajali tudi v naravi.
Strokovne delavke so projekt promovirale na oglasnih deskah, nekatere so
staršem napisale krajše utrinke z dogajanja, nekaj pa jih je k promociji
prispevalo fotografijo.
Z željo po nadaljevanju oziroma nadgradnji projekta, že razmišljam
naprej. Na kakšne načine bi lahko še otrokom predstavili pravljice, kako bi v
projekt vključili zunanje pripovedavalce; morda kakšnega starša, ki bi se z
veseljem udeležil omenjenega, kakšnih starih staršev ... Idej je veliko. V
naslednjem letu bomo videli, na kakšen način bo projekt realiziran v prihodnje.