MOTIVACIJSKI DEL

Začela sem z motivacijsko dejavnostjo v telovadnici, kjer sem otrokom skozi dramsko igro Sprehod v dežju prikazala igro deklice, ki odide v vrtec brez dežnika in škornjev v dežju in v drugi situaciji, ko si obuje škornje in odpre dežnik, se zabava in skače po lužah do vrtca. Z otroki smo skozi simbolno igro in pripomočki raziskovali in se pogovarjali. Otroci so hitro ugotovili, da je odlično imeti ustrezne pripomočke za posamezno vreme. Ugotoviti smo morali, kje bi lahko izvedeli, kakšno bo jutri vreme, da bomo vedeli, kaj potrebujemo za obleči.

Ogledali smo si vremensko napoved na televiziji, pred ogledom nisem otrokom podala nikakršnih navodil, ker me je zanimal njihov odziv videnega. Po ogledu so rekli, da bo jutri sonce, da so to že doma gledali, da bo pihala burja ip. Vsekakor mi je bilo bistveno, da so spremljali videno, prisluhnili vsebini in si določene pojme zapomnili in jih uporabili v kontekstu. V nadaljevanju smo si še enkrat ogledali vremensko napoved po delih, kjer smo se o posameznih simbolih pogovorili (vremenski simboli, napoved vremena).

Z otroki smo izpeljali pogovor, kaj je to vreme, zakaj je vreme slabo (izjave otrok) ob začetku tematskega sklopa in ob koncu. Ugotovitve kažejo na dejstva, da otroci vsekakor veliko odnesejo od obravnavane teme, si zapomnijo zelo veliko in zmorejo pravilno pojme uporabiti v kontekstu .

V nadaljevanju želim prispevek oblikovati skozi področja dejavnosti po Kurikulu. 

MATEMATIKA

Na matematičnem področju smo razvrščali vremenske pojave v različne prikaze: drevesni, carollow diagram, kjer je otrok razvrščal po eni ali dveh spremenljivkah. Opazila sem, da so otroci že veliko vedeli o poplavah, požaru v Avstraliji, zato smo se v nadaljevanju osredotočili na naravne nesreče. Kritično sem izbrala posnetke poplave, požara, potresa in toče, katere sem jim prikazala na video predstavitvi. Ob njih smo se pogovorili, zakaj pride do naravne nesreče, kako je potrebno v določeni situaciji reagirati. Otroci so razvijali pozornost in dobro opazovanje. Izbor primernih in ne preveč zahtevnih posnetkov za otroke, je bil na koncu najtežji del priprav na dejavnosti.

NARAVA V POVEZAVI Z DRUŽBO

Ob ogledu vremenske napovedi na televiziji smo se pogovarjali o vremenu, zakaj vreme nastane, kaj je to vreme ... Splošne stvari, da sem se prepričala o vedenju otrok, kar mi je omogočilo nadaljnje načrtovanje dejavnosti. Podatki o vremenu na vremenski napovedi so bili idealni za pogovor o pojmih, razlagi, pripovedovanju. Ugotovila sem, da večinoma otroci s starši spremljajo vremensko napoved preko televizije. Nekateri so omenili tudi spremljanje vremena preko telefona. V nadaljevanju smo se osredotočili tudi na vremenske pojave in nesreče. V tistem času so bili grozni požari v Avstraliji in otroci so poznali informacije, zato smo več časa namenili pogovoru, raziskovanju in opazovanju vremenskih nesreč skozi različne vire podatkov. Te podatke sem pripravljala zelo kritično, nisem želela otrokom predstaviti najstrašnejših organov, ki divjajo po svetu. Osredotočila sem se na nesreče znotraj Slovenije, ki so mogoče, da jih informiram in ne prestrašim.

S področja naravoslovja smo v sklopu naravoslovni poskusi iz škatle eksperimentov izvedli kar nekaj poskusov: ognjemet v vodi, potujoči mehurčki, led v olju … Eksperimente sem izvedla frontalno, kjer sem otroke povabila k napovedi in kasneje rezultatu opaženega. V nadaljevanju pa so v sodelovanju drug z drugim v skupinah izvedli eksperimente samostojno. Skozi odprta vprašanja smo raziskovali. Otroci so z vsakim poskusom napredovali in bolje opisovali opaženo.

Otroci so sodelovali pri pobiranju in ločevanju odpadkov. Želela sem, da razvijejo interes in zadovoljstvo ob odkrivanju in skrbi za širši svet zunaj domačega ali vrčevskega okolja. Otroci so pridobivali nove informacije, spoznavali nove besede in pojme.

GIBANJE

Na področju gibanja sem jim skozi različne metode in oblike dela oblikovala vsebine z obravnavane tematike. Preoblikovala sem gibalne igre in jim dodala vremensko vsebino. Izvedli smo tudi odlično metodo igre Kroženje vode, kjer smo skozi zgodbo in gibanje spoznavali kroženje vode v naravi. Večkrat tedensko smo bili tudi na sprehodu (vsaj za eno uro). Sprehodi so imeli različne cilje, v povezavi s tematskim sklopom: opazovanje okolice, opazovanje in spoznavanje ekološkega otoka, razvrščanje smeti, pridobivanje na kondiciji ... Večkrat smo se ustavili tudi na asfaltnem igrišču pri šoli, kjer smo se igrali gibalne igre v povezavi z vremenom. 

JEZIK

Poslušali smo tudi zgodbo Bor in Bina v vetru (M. T. Gate). Otroke sem motivirala za razmišljanje o vetru, kaj je to, kako nastane, kje se skriva, ko ne piha id. Poslušali smo narediti veter v igralnici na različne načine: sušilnik za lase, klima, pihalnik ip. Nadaljevali smo z pihanjem s slamico. Pihali smo vatke in manjše žoge. Pripravili smo tudi tekmovanje. Otroci so opazovali in ugotavljali, kako se predmeti premikajo, iskali načine, kako pihati skozi slamico, da se bo vatka hitreje in dlje premaknila ip. Veliko raziskovalnih vprašanj, ki smo jih izvedli skozi igro. Pihanje je odlična igra za razvoj in telovadbo govoril, za otroke pa zabavna reč. 

 V knjižnici smo si izposodili kar nekaj slikanic na to temo. Na tem mestu bi rada izpostavila knjigo Prenizko nebo (Bestwick, A.). knjiga ima zares globoko vsebino, ekološko in globalno naravnano na izredno prijeten način z odličnimi ilustracijami. Otroci so ob poslušanju in pripovedovanju pravljic razvija zmožnost domišljijske rabe jezika. Otroci so listali knjige, ob knjigi doživljali ugodje, veselje, zabavo, povezovali smo estetsko in fizično ugodje ter pridobivali pozitiven odnos do literature.

UMETNOST

Področje umetnosti je vseskozi vzporedno področje za podoživljanje vedenega in videnega.  Otroci so razvijali umetniško predstavljivost z zamišljanjem in ustvarjanjem. Otroke sem spodbujala k umetniški dejavnosti, kjer sem želela, da doživlja in spoznava umetniške jezike.

Uporabljali smo različne tehnike za risanje, slikanje, tiskanje, lepljenje, konstruiranje, modeliranje, oblikovanje ter mnoge in različne umetniške, naravne in umetne materiale. 

Osredotočili smo se tudi na igranjem na lastno telo, kjer smo izvali ritmične, melodične in ritmično-melodične vzorce s ploskanjem, topotanjem ob učenju pesmi Eko Ciciban (vrčevska himna).

ZAKLJUČEK

Tematski sklop je bil izredno bogat z vsebinami, raznolikimi metodami dela in oblikami, z otroki smo dnevno uživali v izvedbi in ponovnem načrtovanju za naslednji dan. Otroci so spoznavali in raziskovali skozi razvojno-procesni pristop z aktivnim učenjem, kar je posledično prineslo k dejstvu, da so se veliko naučili, novega spoznali in razvili svoje sposobnosti. Ob nastopu karantene se je tematski sklop prekinil v vrčevskem okolju, ampak v nadaljevanju s tedenskim javljanjem otrokom preko e-sporočanja, jim ponujam ekološko vsebino: EKO telovadba, spoznavanje rasti in razvoja sadnega drevesa, posadimo svoje drevo, "Fuj, kaj tako smrdi" - slikanica o skrbi za okolje, matematika v naravi - z iskanjem in štetjem določenih predpostavljenih plodov, listja ... Tematski sklop živi dalje, vsekakor je širok in poln novih spoznanj,