Spoznavanje mravlje in njenega življenja

Avtor prispevka : Ana Gerčar, objavljeno 04.02.2019 21:38:08
KATEGORIJA:
Biotska raznovrstnost
KLJUČNE BESEDE:
Biotska raznovrstnost, Vrtec, Dobra praksa
POVZETEK:

V projektu Mreženje z vodilnim področjem naravoslovja se je v letošnjem letu naš vrtec priključil še trem drugim in skupaj smo na medsebojnih hospitacijah vzgojiteljic izmenjevali dobro prakso z omenjenega področja.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: OŠ Jurija Vege Moravče, VVE Vojke Napokoj

V projektu Mreženje z vodilnim področjem naravoslovja se je v letošnjem letu naš vrtec priključil še trem drugim in skupaj smo na medsebojnih hospitacijah vzgojiteljic izmenjevali dobro prakso z omenjenega področja. Večino otrok, ki so v letošnjem letu v skupini Metulji, že od njihovega tretjega leta starosti ozaveščam o pomenu narave za nas ljudi. S spoznavanjem pomena gozdov smo v teh letih postopoma prešli na raziskovanje malih živali, ki bivajo v gozdu. Raziskovanje nas je pripeljalo do želje po spoznavanju mravlje. Tako smo začeli s štirinajstdnevnim projektnim delom.

Po uvodnem pogovoru z otroki o šestih korakih raziskovalne metode (Grubelnik 2010), v katerih se sprašujemo:
kaj o mravljah že vemo, kaj bomo o njih raziskovali, kako bomo oblikovali načrt raziskovanja, sledijo poskusi, opazovanja in meritve, nato sledi predstavitev pridobljenega in sporočanje. Otroci so eden za drugim, včasih pa zaradi tako velikega interesa, kar eden čez drugega, nizali ideje in možnosti, kako bi začeli z raziskovanjem, zanimivo se mi je zdelo tudi to, da so sami podali idejo, kdo nam bo pri tem lahko kaj pomagal. Torej so na ta način otroci vključili element zunanje osebe, v našem primeru so izpostavili starše, ki bo pri raziskovanju sodelovala. Vključenost staršev pri raziskovanju so otroci izpostavili kot prebiranje strokovne literature, kjer bi otrokom lahko z branjem podali nove informacije o mravlji in njenem življenju. Skozi projektno delo sem otrokom kot vzpodbudo večkrat zastavljala odprta vprašanja, kar jih je dodatno vzpodbujalo h raziskovanju. Z raziskovalnimi pripomočki (povečevalnimi lončki, lopaticami, posodami, pincetami ...) smo se že prvi dan odpravili v gozd, kjer so otroci samostojno raziskovali in iskali bivališča drobnih gozdnih živali. Pomembno se mi je zdelo, da otroci najprej izkustveno, v naravnem okolju, samostojno raziskujejo in najprej sami prihajajo do določenih spoznanj, katera smo kasneje postopoma strnili v izkušnje. Iskali smo bivališča drobnih živali v gozdu.
S pomočjo različne literature o mravljah in življenju o njih, smo z metodo pogovora pridobivali prve informacije o njih.

Skozi izvajanje različnih dejavnosti in poizkusov, smo z otroki spoznavali mravljo in njeno življenje, odzivanje in njene navade.
1. MRAVLJIŠČE V IGRALNICI
Na spletu smo poizvedovali, kako bi ga izdelali in našli več idej, odločili smo se za najenostavnejšo (https://www.pinterest.com/pin/464363411556649154/). V dveh skupinah smo po navodilu skupaj izdelali dva mravljišča iz naravnih materialov. Najprej so otroci v steklen kozarec natresli vlažen pesek, dodali zemljo in v drugem kozarčku 15 mravelj. Kozarček z mravljami so obrnili z delom, kjer je odprtina, navzdol, dodali so pesek, plast zemlje, na vrhu odpadlo listje, travo. Po vrhu smo poškropili z vodo. Pokrov velikega kozarca smo naluknjali, da so imele mravlje zrak in ga prekrili s tanko tkanino, da mravlje ne bi ušle. V eni uri so začele mravlje odnašati pesek in kopati prve rove. Otroci so vsakodnevno, večkrat na dan, opazovali delo mravelj. Opazovali so tudi s povečevalnimi lupami, a najbolje so videli s prostim očesom. Ob tem so se popolnoma umirli, tudi njihova pozornost je bila povsem usmerjena v mravljišče. Med opazovanjem so opazili, da se mravljedotikajo s tipalkami, kar smo takoj preverili v strokovni literaturi. V jutranjem pozdravu smo se začeli pozdravljati »kot mravlje«; prsta na rokah sta postala tipalki, otroci so v trenutku utihnili, saj mravlje ne govorijo z besedami, njihova pozornost že ob samem pozdravljanju je bila neverjetna.
Otroška domišljija pa jih je vodila tudi pri igri vlog.
2. IGRA VLOG
Otroci so z razporeditvijo miz in stolov, ki so predstavljali rove mravljišča ustvarili improvizirano mravljišče z rovi in prostori. Med sabo so si dodelili naloge:«Ti boš mravlja delavka za hrano, ti boš delavka za kopanje rovov, ti boš delavka za popravljati mravljišče, ti pa boš matica.« Neverjetno jih je bilo opazovati pri igri vlog. Nekaj otrok je vzelo škarje in odpadno volno in jo striglo, kot da bi popravljali mravljišče, spet drugi otroci so bili ličinke, bube. Matica je oblikovala jajčeca iz časopisnega papirja, druge mravlje pa so jih odnašale v prostor za jajčeca. Med igro so otroci sodelovali, se dogovarjali, vse je potekalo umirjeno, brez prepirov. Ker so otroci zelo ustvarjalni, so imeli med projektom tudi dovolj možnosti za ustvarjanje.
3. USTVARJANJE
Med samim potekom projekta so otroci želeli vse kar že vedo o mravljah, narisati na plakate. Na en plakat so narisali mravljišče, nekaj otrok je iz kolaž papirja ustvarjalo mravlje, ki so jih nato nalepili po narisanih rovih. Ker je otroke zelo zanimalo, kako mravlja nastane, so imeli možnost izdelati življenjski krog mravlje. Interes za mravlje se je kazal na različne načine, predvsem pa sem ga opazila pri njihovi igri vlog. Dobila sem idejo, da bi jim naredila didaktično igro »MRAVLJA«. Otroci so po igri radi posegali, najbolje pri njej pa je bilo, da vmes otrokom ni postalo dolgčas, ko so čakali, da bodo na vrsti.

Projekt spoznavanja mravelj je vključen v projekt LEAF.

1. PROJEKT LEAF
V okviru projekta LEAF, v katerega smo vključeni že tretje leto, smo raziskovali mravlje. Ker imamo lokalno veliko možnosti raziskovanja, smo se velikokrat odpravili po nova spoznanja kar v naravo. Otroci so z navdušenjem kazali, kaj vse so ujeli. Našli smo bližnje mravljišče, ki ga opazujemo še danes. Mravelj pa nismo opazovali le v mravljišču, ogledali smo si jih tudi v našem že nekaj let obstoječem hotelu za žuželke.

2. HOTEL ZA ŽUŽELKE
V hotelu za žuželke so se že pred leti kot prve prebivalke naselile mravlje, ki smo jih lahko opazovali kar ob našem vrtčevskem vrtu. Otroke je opazovanje velikokrat pritegnilo, saj imamo hotel za žuželke postavljen na igrišču, kamor večkrat zahajamo. Otroci so imeli na voljo tudi povečevalne lupe, s katerimi so si mravlje še pobliže pogledali. Otroci so razmišljali, kako bi mravljišče opazovali tudi takrat, ko je deževno vreme in ni možnosti, da gremo v gozd. Dobili so idejo, če si lahko mravljišče naredimo kar v igralnici.

Med spoznavanjem mravlje in njenega življenja so otroci skozi izkustveno učenje pridobivali nova spoznanja, spoznanja, ki jim bodo najbolj ostala v spominu, saj so pridobljena iz lastnih eksperimentov, raziskovanja, primerjanj in opazovanj.
Izkoristili smo lokalno bližino gozda in naravnega okolja za raziskovanje. Izkoristili smo tudi možnost sodelovanja s starši otrok in z otroki sosednje skupine Pikapolone, s katerimi smo si izmenjali nove izkušnje in na ta način sodelovali.

Glavne ovire: Zaradi deževnega vremena v času izvajanja projekta je bilo oteženo obiskovanje gozda. Ker pa smo z otroki izdelali mravljišče oziroma začasno bivališče za mravlje v igralnici, opazovanje mravlej v naravi ni predstavljal večje ovire.

Intenzivno smo s projektom živeli v naši skupini skupaj s starši, ki so občasno v gozdu tudi sami z otroki iskali nova mravljišča, jih fotografirali in fotografije posredovali tudi nam. Starše sem o projektu obveščala po spletu, ob mesečnih dejavnostih naše skupine.
Skupaj s skupino Pikapolone pa smo mravlje spoznavali, si izmenjali izkušnje in nova spoznanja.

Ustvarili smo tudi samostojni kotiček »mravlje«, kjer lahko otroci poiščejo veliko informacij o mravljah v strokovni literaturi, mravljo spoznavajo tudi pri danih igrah.

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji