Kompostiranje kot recikliranje

Avtor prispevka : Nataša Pečovnik (pnatasa2@gmail.com), objavljeno 28.05.2020 13:00:58
KATEGORIJA:
Ravnanje z odpadki
KLJUČNE BESEDE:
Ravnanje z odpadki, Hrana, Ohranjanje našega sveta, Osnovna šola, Ozaveščanje, Dobra praksa, Recikliranje, Trajnostni razvoj, Ustvarjanje, Vrt
POVZETEK:

Učenci ob okrogli mizi, delu na šolskem vrtu in delavnicah razmišljajo, kako pridemo do hrane, kako nastane zemlja, da z zbiranjem organskih odpadkov in kompostiranjem varujemo okolje in podnebje. Naučijo se, zakaj je kompostnik pomemben ter kaj spada v kompostnik in kaj ne.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

POTEK UČNE ENOTE

1.     OKROGLA MIZA

 

Učenci odgovarjajo na vprašanje »KAKO PRIDEMO DO HRANE?«. Odgovore zapisujemo na samolepilne lističe, saj jih bomo kasneje s pomočjo učencev uredili v smiselno sosledje.

Navadno začnejo učenci z odgovori, kot so iz trgovine, kuhinje, restavracije in podobno. Ko jih začnemo spraševati, kako pa pride hrana do trgovine in restavracije, začnejo učenci razmišljati drugače. Vrnejo se k rastlinam, na polje, vrt. Dodamo še vprašanje, kaj potrebujemo, da »zraste« hrana ter kaj je potrebo storiti zato, da pridemo do hrane, se celotna zgodba sestavi. Cilj je, da učenci spoznajo, da je rodovitna zemlja tisti glavni vir, kjer zraste hrana in da za to potrebujemo semena.

 

Drugo zastavljeno vprašanje se glasi »KAKO NASTANE ZEMLJA?« Odgovori so seveda zanimivi. Sploh če najprej vprašamo, kje dobimo zemljo, v tem primeru bo odgovor vsekakor trgovina. Odgovori so pestri, nesmiselni in smiselni. Težko pričakovana odgovora so seveda organski odpadki in deževniki. Odgovore uredimo in v razredu na panoju naredimo predstavitev okrogle mize.

 

2.     DELO NA ŠOLSKEM VRTU

 

Po pogovoru o zemlji in deževnikih je potrebno to dejavnost tudi praktično podkrepiti. V tem primeru gremo na vrt, ki ga tudi sicer uporabljamo v učne namene, in nežno pobrskamo po zemlji, v kateri o najdemo deževnike. Ogledamo si tudi glistine. Nekaj zemlje in deževnikov v stekleni posodi prinesemo v učilnico, kjer si jih podrobneje ogledamo na belem papirju.

 

Ogledamo si filmček Worms at work (https://www.youtube.com/watch?v=n9Mnf9ysNSs).

 

Učencem ob opazovanju povemo, da deževniki na vrtu jedo ostanke rastlin, ki jih prebavijo in nato izločajo majhne, zavite rjave kupčke, ki jih imenujemo glistine. S tem manj rodovitno zemljo spreminjajo v humusno prst, bogato s hranili. Poleg tega so zelo koristni tudi zato, ker rahljajo zemljo. Deževnik se oprime zemlje z majhnimi lasastimi izrastki. Na vsakem členu ima ščetine, ki delujejo podobno kot vesla pri čolnu. Na telesu imajo dve odprtini. Skozi eno vstopi hrana, vzdolž telesa jo prebavi, izloči pa jo skozi zadnjično odprtino. So hladnokrvne živali, kar pomeni, da sami ne uravnavajo svoje telesne temperature. V zimskem mrazu in poletni vročini se zarijejo globlje pod zemljo, čas hude suše pa preživijo tako, da se zvijejo in obdajo s sluzjo. Sluz, s katero je prekrit mu omogoča dihanje. Če se izgubi na asfaltu in se ne more pravočasno skriti v zemljo, se njegova sluz izsuši in pogine. Z deževniki se prehranjujejo krti, kosi itd. Deževnik se premika z raztezanjem in krčenjem mišic tako da člen za členom skrči v nekakšnem valu, ki potuje vzdolž njegovega telesa. Če ga primemo v roke, se po navadi močno zvija. To povzročijo čutila, s katerimi je prekrito njegovo telo. Na samo enem členu jih je tudi do 1900. Z njimi tipa, okuša in zaznava svetlobo.

 

3.     DELO PO DELAVNICAH

 

DELAVNICA: Deževniki


Pripomočki: nogavice, odpadno blago, nit, šivanke, gumbi, volna, barva, škarje, čopiči

 

Učenci povedo, kaj o deževnikih že vedo. Učenci si pripravijo stare hlačne ali navadne nogavice, gumbe, volno, barvo in odpadna oblačila. Iz njih naredijo deževnike, ki jih po koncu delavnic dodajo v maketo oz. prikaz nastanka rodovitne zemlje.

 

Nogavico ali del hlačne nogavice napolnimo z odpadnimi oblačili in nato odprtine zašijemo. Volno narežemo na krajše niti in jih vežemo vzdolž deževnikovega trupa, da ustvarimo videz kolobarjev. Dva gumba zašijemo kot dve očesi, vendar učencem povemo, da deževniki v resnici nimajo oči in da svetlobo zaznavajo s čutili na telesu. Zmešamo barvo, ki najbolje prikazuje naravno barvo deževnikov in z njo pobarvamo deževnike iz blaga.

 

DELAVNICA: Kako nastane zemlja?


Pripomočki: pisala, papir, škatle, barva, lepilo, škarje, čopiči, odpadni reklamni material 

 

Da praktično podkrepimo uvodno okroglo mizo, naredimo maketo oz. prikaz nastanka rodovitne zemlje. Za ta prikaz uporabimo štiri škatle in jih pobarvamo. Prva škatla predstavlja rodovitno zemljo. V to prvo škatlo dejansko nasujemo zemljo in vanjo posadimo rastline, iz katerih lahko zraste hrana. Hrano predstavlja druga škatla. Ostanki te hrane na tretji škatli predstavljajo organske odpadke, ki jih deževniki in ostale talne živali ter mikroorganizmi spremenijo v kompostno zemljo v četrti škatli. Učenci na podlagi tega prikaza dobro razumejo pomembnost zbiranja organskih odpadkov in kompostiranja za pridobitev rodovitne zemlje.


DELAVNICA: Kaj spada na kompost?


Pripomočki: plakati, pisala, lepilo, škarje, odpadni reklamni material, IKT  

 

Da bi se učenci naučili, kaj spada na kompost in kaj ne, naredijo plakate, ki bi to prikazovali. Prinesejo odpadne reklamni material, iz katerega izrežejo oboje sestavine; primerne in neprimerne. Pomagajo si s PPT prikazom.

 

Razmišljamo, kam na šoli bi plakate izobesili. Ugotovimo, da največ organskih odpadkov nastane v kuhinji, jedilnici in gospodinjski učilnici, zato ga namestimo v jedilnico in enega v bližino jedilnice. K plakatom dodamo še vedra, ki jih poimenujemo »Organkožer«. Nekaj časa v teh vedrih ni znašlo nič, kasneje pa le nekoliko organskih odpadkov, ki jih učenci iz oddelkov podaljšanega bivanja ali člani kuharsko-vrtnarskega krožka odnesejo na kompostnika, ki ju imamo na šolskem vrtu. Kompostnike so načrtovali in izdelali učenci višjih razredov pri pouku tehnike in tehnologije.

 

 

4.    VREDNOTENJE

Na koncu učne enote ovrednotimo delo. Kaj so se učenci novega naučili, kaj so spoznali, ali so bili uspešni, kaj jim je bilo všeč. Kaj od naučenega lahko uporabijo doma?

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji