Knjiga Pujsa Pepa - Zabava z odpadki, nas je popeljala v svet odpadkov in nestrukturiranega materiala. Pogledali smo si tudi film Kapljica in Listek raziskujeta kam gredo odpadki, ko jih odvržemo. Za lažjo predstavo otrok o zbiranju in ločevanju odpadkov smo si šli ogledati tudi ekološki otok, v katerega smo odnesli nekaj plastenk in odpadnega časopisa. V nadaljevanju smo ugotovili, da ni nujno, da vse odpadke zavržemo. V naši igralnici so se odpadni materiali spremenili v zanimive igrače in učne pripomočke. 

Otroci so imeli na voljo škatle, papirnate tulce, plastenke in plastične lončke različnih oblik in dimenzij. Za igro in ustvarjanje otrokom nismo podali nikakršnih navodil. Prevladujoča uporabljena metoda dela je bila lastna aktivnost otrok.

Osnovna globalna cilja, ki smo jim sledili sta bila s področja družbe - udejanjanje načel aktivnega učenja ter s področja narave raziskovanje, spoznavanje in doživljanje nestrukturiranega materiala v njegovi razsežnosti in spodbujanje različnih učnih modelov pri spoznavanju raziskovalnega procesa.

Otroci so škatle tipali, obračli... kaj hitro se je nekaj škatel spremenilo v mizo in stole, plastični lončki pa v skodelice s kavo in čajem. Večja škatla pa se spremenila enkrat v hišo, drugič v avto, tretjič celo v ladjo. Večji tuci so postali daljnogled in veslo.  Pri eni od škatel so otroci odkrili odprtino skozi katero so potiskali manjše tulce, tako smo dobili pravo vsavljanko. Iz nestrukturiranega materiala pa nismo pridobili samo prevoznih sredstev in pohištva ampak tudi instrumente, katere smo uporabili za ustvarjanje zvoka in za ritmično spremljavo otrok ob prepevanju pesmic. Iz škatle in kartona smo pripravili tobogan po katerem so otroci spuščali in kotalili plastenke.  Na koncu projekta smo nekaj odpadenga materiala uporabili za nastanek skupne abstraktne slike zabave z odpadki. 

Pri opazovnju otrok pri igri z nestrukturiranim materialom je bilo zaznati razvoj in potek konstrukcijske igre ter simbolne igre.

Naš namen pa je bil predvsem otroke ozavestiti o ločevanju odpadkov. Otroci so stari ena do dve leti in je bilo ločevanje odpadkov še za marsikoga pojem abstraktnega pomena. Vendar pa je bila to začetna stopnička za nadaljnje delo in učenje. Predvsem pa začetek ekološkega osveščanja, ki se prične že v otrokovem zgodnejm otroštvu.