Pomen hrane z nizkim glikemičnim indeksom za zdravje srca

Avtor prispevka : Petra Alič, objavljeno 04.02.2019 21:04:41
KATEGORIJA:
Hrana
KLJUČNE BESEDE:
Hrana, Srednja šola, Dobra praksa, Zbornik
POVZETEK:

Dijaki, ki se izobražujejo za poklic medicinskih sester, morajo poznati načela zdrave prehrane, prilagojene posameznikovi telesni aktivnosti. Prehrana z visokim glikemičnim indeksom pri manj telesno aktivnih posameznikih vodi v debelost ter bolezni srca in ožilja.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: Srednja šola Jesenice

Dijaki, ki se izobražujejo za poklic medicinskih sester, morajo poznati načela zdrave prehrane, prilagojene posameznikovi telesni aktivnosti. Prehrana z visokim glikemičnim indeksom pri manj telesno aktivnih posameznikih vodi v debelost ter bolezni srca in ožilja. V prispevku predstavljam potek in ugotovitve učne ure na temo glikemičnega indeksa z uporabo IKT tehnologije, ki glede na pretekle izkušnje sama po sebi zagotavlja višji interes in sodelovanje dijakov pri pouku.

1.    UVOD

Uspešno zdravstveno vzgojno delo pomembno prispeva k splošnemu zdravju prebivalstva. Eno od tem vzgojnega delovanja za preprečevanje bolezni srca in ožilja, to je glikemični indeks hrane, sem predstavila dijakom prvega letnika izobraževalnega programa Zdravstvena nega.

Vsak poskus vplivanja na posameznikov način prehranjevanja se lahko hitro izjalovi, če uporabljamo metode zastrahovanja in opozarjanja le na posledice nezdrave hrane. To velja še posebej za najstnike. Kako doseči, da bi mladostnik sprejel in ponotranjil načela zdravega prehranjevanja, je velik izziv za pedagoške delavce. V prispevku  tako predstavljam učno uro z uporabo spletne aplikacije Kahoot.

2.    TEORETIČNE OSNOVE GLIKEMIČNEGA INDEKSA HRANE

2.1.    Kaj je glikemični indeks?

Glikemični indeks (v nadaljevanju GI) je vrednost, ki pomeni, kako hitro in za koliko bo po zaužitju določene hrane porasla raven krvnega sladkorja. Ogljikovi hidrati z visokim glikemičnim indeksom povzročijo hiter porast krvnega sladkorja, zaradi česar mora trebušna slinavka izločiti večjo količino insulina, da raven krvnega sladkorja pade. Stanje povečane koncentracije insulina povzroči večji občutek lakote. Če poenostavimo, je vzrok za debelost čezmerno uživanje hrane z visokim glikemičnim indeksom ob nizki telesni aktivnosti (Sladkorna bolezen, 2006, str. 384).

Slika 1: Ponazoritev učinkov uživanja hrane z visokim glikemičnim indeksom ob nizki telesni aktivnosti

Pogosto uživanje hrane z visokim GI skupaj s fizično neaktivnostjo vodi v debelost, ta še zmanjša željo po fizični aktivnosti. Zato je potrebno pri fizični nedejavnosti paziti, da jemo hrano z nizkim GI. Hrano z visokim GI, kot so beli sladkor v vseh oblikah, bela moka in njeni proizvodi, beli riž, krompir, koruza ipd., si lahko privoščimo le pri večjem fizičnem naporu (Sladkorna bolezen, 2006, str. 386).

2.2.    Hrana z nizkim glikemičnim indeksom

Med hrano, ki se ponaša z nizkim GI (pod 50), spadajo kompleksni ogljikovi hidrati: neoluščene žitarice, neoluščen riž, razna škrobna zelenjava in suha zelenjava (leča, posušen grah ipd). Glikemični indeks obroka se zmanjša pod vplivom kislosti. Dodajanje 20 ml kisa posameznemu obroku zelo zmanjša GI, ker upočasni praznjenje želodca in prehajanje hrane v tanko črevo, s tem pa počasnejšo porast ravni krvnega sladkorja ter uravnoteženo izločanje insulina (Sladkorna bolezen, 2006, str. 386 – 387). Če ogljikovim hidratom dodajamo hranila, bogata z vlakninami (stročnice, nepredelana zelenjava in sadje), se prav tako zniža GI obroka. Če vlaknine kombiniramo z visokoproteinskimi hranili (piščančje ali puranje prsi, bela riba, konjsko meso, jajčni beljak), ugodno vplivamo na povečanje mišične mase in izgubljanje maščobe (Sladkorna bolezen, 2006, str. 387).

Zanimiv je podatek, da imajo hranila z visoko vsebnostjo maščob nizek glikemični indeks. Sladoled ima zato relativno nizek GI (61). Od enostavnih ogljikovih hidratov je glede na glikemični indeks najboljša fruktoza (GI 20). Saharoza ima GI 70, glukoza 100 in maltoza 110. Škrobna živila z nizkim GI so polnozrnati kruh in polnozrnate testenine, zato so priporočena v zdravi prehrani. Odsvetovani so prečiščeni beli škrobi, kot so beli kruh in krompir (Sladkorna bolezen, 2006, str. 387).

3.    NIZEK GLIKEMIČNI INDEKS JE DOBER ZA SRCE – UČNA URA KOT PRIMER DOBRE PRAKSE

3.1.    Opis problema

Cilji dveh učnih ur, namenjenih obravnavi glikemičnega indeksa, izhajajo iz ugotovitve, da dijaki prvih letnikov Izobraževalnega programa Zdravstvena nega v večini še niso slišali za glikemični indeks. Strokovna literatura poudarja vlogo hrane nizkega glikemičnega indeksa v boju proti debelosti, boleznim srca in ožilja, sladkorni bolezni in drugim kroničnim obolenjem, zato je pomembno, da se s tem seznani bodoče zdravstvene delavce.

3.2.    Metode dela

V učnih urah, ki sem jo namenila predstavitvi glikemičnega indeksa hrane in njegovega pomena za zdravo srce, sem uporabila naslednje metode dela:

-          metodo anketnega vprašalnika za zbiranje podatkov o vrsti živil, ki so jo dijaki zaužili v enem tednu;

-          metodo skupinskega dela z uporabo tekstovnega gradiva;

-          metodo kviza z uporabo IKT – aplikacije Kahoot.

3.3.    Potek dela

Dijaki so teden dni zapisovali živila, iz katerih so bili sestavljeni njihovi obroki. Podatke so vpisovali v pripravljeno tabelo.

Pri učni uri strokovnega predmeta Zdravstvena nega sem dijakom predstavila potek dela in jih seznanila s kvizom Kahoot, za katerega še nihče ni slišal. Poljubno so se razdelili v skupine po tri. Vsaka skupina je dobila tekstovno gradivo na temo glikemičnega indeksa, ki ga je bilo potrebno predelati v 15 minutah, kar je glede na obseg gradiva premalo za poglobljeno branje. Seznanila sem jih s tehniko diagonalnega branja in jim svetovala, naj jo preskusijo.

Po preteku 15 minut je v vsaki skupini eden od dijakov vklopil mobilni telefon in internetno povezavo. Prijavili so se v aplikacijo Kahoot in odgovarjali na vprašanja v kvizu. Čas za odgovor je bil omejen na dvajset sekund. Ob koncu vsakega vprašanja je bila podana informacija o pravilnem odgovoru, statistika pravilnih in napačnih odgovorov po skupinah ter trenutno število doseženih točk, ki so odvisne od pravilnih odgovorov in hitrosti odgovarjanja. Ob koncu ure smo razglasili zmagovalno skupino, ki je prejela simbolično nagrado.

Naslednjo učno uro je vsak dijak svoja živila opredelil s pomočjo tabele glikemičnih indeksov posameznih živil (Širca Čampa in Lavrinc, str. 61 – 75). Z rumeno barvo so označili živila z nizkim glikemičnim indeksom, z rdečo pa živila z visokim glikemičnim indeksom. Uro smo zaključili z evalvacijskim razgovorom, v katerem so dijaki komentirali svoje rezultate in oblikovali zaključke, kako zdravo se prehranjujejo in kaj lahko storijo za ohranitev zdravega srca.in ožilja.

4.    REZULTATI IN UGOTOVITVE

Sedem dijakov od sedemnajstih, ki so oddali svoje anketne liste s popisom tedenske prehrane, med tednom ne zajtrkuje. Pet dijakov je vsaj enkrat v tednu izpustilo kosilo. Štirje so vsaj dvakrat v tednu imeli le dva obroka. Šest dijakov je v opazovanem tednu zaužilo vseh pet obrokov.

Dijaki, ki zajtrkujejo, imajo prvi dnevni obrok pretežno sestavljen iz ogljikovih hidratov visokega glikemičnega indeksa (beli kruh, marmelada, čokolino, čokoladni kosmiči, čokoladni navihančki ipd.)

Za kosilo so pogosto testenine, krompir, rižota, lazanja ipd. Nihče od dijakov ni navedel, da doma pripravljajo polnozrnate testenine ali neprečiščen riž. Krompir je v večini pripravljen kot pire, pogosto tudi ocvrt in pražen. Iz navedenega je možno zaključiti, da so tudi kosila bogata z živili visokega glikemičnega indeksa.

Sendvič, rogljiček, burek, bela štručka so pogosta izbira za dopoldansko malico, le manjši delež dijakov (štirje od sedemnajstih) posega po sadju. Dijaki so pojasnili, da je malica pogosto prvi dnevni obrok in zato raje zaužijejo kaj močnejšega.

Čips in kokakolo sta navedla le dva dijaka, in sicer v rubriki dopoldanske malice oziroma večerje. Ob razgovoru z dijaki pa sem pridobila pojasnilo, da veliko dijakov slanih prigrizkov in kokakole ter drugih sladkih pijač niso navajali v anketi. Potrdili so, da pogosto posegajo po raznih slanih in tudi sladkih prigrizkih, ki jih nekako ne štejejo v svojo prehrano.

5.    ZAKLJUČEK

Znano je, da so mladostniki pogosto žrtve različnih motenj prehranjevanja, tako bulimije kot tudi anoreksije. Z omenjeno učno uro nisem želela postavljati strogih meril zdrave prehrane, saj verjamem, da lahko tak pristop mladostnikom bolj škoduje kot koristi. Ker je na naši šoli precej dijakov z izrazito prekomerno telesno težo in so se številni že spopadali z različnimi shujševalnimi dietami, menim, da je potrebno dijake seznaniti tudi s pojmom glikemičnega indeksa.
Dijaki prvega letnika so ob obravnavani vsebini spoznali pomen prehrane z ustreznim glikemičnim indeksom za zdravje srca in ožilja, njegov vpliv na povišano telesno težo in tudi pomen prilagajanja hrane stopnji telesne aktivnosti. Bili so zadovoljni z izvedenimi učnimi urami ob uporabi kviza Kahoot in so pozitivno sprejeli tudi učno vsebino. Verjamem, da je z opisano metodo dela večja verjetnost, da bodo dijaki v svoji prehrani teoretična spoznanja upoštevali, kot če bi bila vsebina podana po principu zapovedi – prepovedi.

6.    LITERATURA

1. Glikemični indeks hrane in zdravje. Kahoot kviz. Dostopno na: https://create.kahoot.it/l/#user/2a4bddbf-dccb-45e0-922a-1b46890ab31a/kahoots/created

2. Sladkorna bolezen: priročnik. Ljubljana: samozaložba, 2006, str. 383 – 389.

3. Širca Čampa, A. in Lavrinc J. Tabele za izračunavanje ogljikovih hidratov v živilih. Ljubljana: Zaloker in Zaloker, 2007, str. 61 – 75. Dostopno na naslovu: http://www.sladkorcki.si/media/docs/ZZ_OH_tabele_KONCNA_2007.pdf

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji