Kako na IC Piramida Maribor ravnamo z zavrženo hrano

Avtor prispevka : Karmen Jurčevič, objavljeno 04.02.2019 22:03:30
KATEGORIJA:
Hrana
KLJUČNE BESEDE:
Hrana, Srednja šola, Dobra praksa, Zbornik
POVZETEK:

V smeteh po vsej Evropi je veliko zavržene hrane. V Evropi v enem letu zavržemo 27 milijonov ton hrane. V Sloveniji povprečno posameznik v enem letu zavrže 73 kilogramov hrane. Na količino teh odpadkov neposredno ni mogoče vplivati, posredno pa z ustrezno kakovostjo in primerno velikostjo/količino.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: IC Piramida Maribor

V smeteh po vsej Evropi je veliko zavržene hrane. V Evropi v enem letu zavržemo 27 milijonov ton hrane. V Sloveniji povprečno posameznik v enem letu zavrže 73 kilogramov hrane. Na Izobraževalnem centru Piramida Maribor se zelo zavedamo problematike in poskušamo dijakom in študentom vcepiti odgovoren odnos do hrane in zavržene hrane. Zavedamo se, da izobražujemo bodoče živilce, ki bodo stališča o hrani poklicno prenašali na druge ljudi in širili splošno mnenje v družbi. Pri nas nastaja odpadna hrana v šolski kuhinji, šolskih delavnicah (pekovskih, slaščičarskih, mesarskih) in v učni prodajalni ter slaščičarni. Trudimo se, da bi bilo odpadne hrane iz meseca v mesec manj, kar bi pomenilo, da so dijaki in študenti razvili odgovoren odnos do hrane. Prizadevamo si skrbno načrtovati število obrokov, pravilno nabavljati surovine (čim manjša zaloga, čim bolj sveže surovine) in jih pravilno skladiščiti (predvsem v smislu pravilne uporabe po odprtju embalaže). Ker so šolske delavnice učni prostor, občasno nastanejo tudi »ponesrečeni« izdelki. Ti sicer niso primeri za prehrano ljudi, so pa odlična priložnost za analize, primerjave, odkrivanje napak in iskanje rešitev za odpravo napak. Podobni odpadki nastajajo pri razvijanju novega izdelka. Količina teh odpadkov ni pretirano velika, saj se razvoj opravlja na majhnih serijah. V slaščičarni zavrženo hrano tvorijo ostanki s krožnikov in se predajo kot biološki odpadki podjetju Snaga Maribor. Na količino teh odpadkov neposredno ni mogoče vplivati, posredno pa z ustrezno kakovostjo in primerno velikostjo/količino izdelka. Z neprodanimi izdelki se ravna na naslednje načine: 1. Prodaja po akcijski ceni (pol ure pred iztekom delovnega časa se ves kruh in dnevni izdelki z omejenim rokom trajanja prodajajo 30 % ceneje). 2. Pekovski izdelki se vrnejo v pekovsko delavnico in se predelajo v drobtine. 3. Izdelki se donirajo v Pika dnevni center za otroke in mladostnike Maribor.
Skoraj 90 % študentov meni, da bi bilo potrebno odvečno hrano zbrati in jo predati socialno šibkim ljudem. Zavržena hrana ni sporna le z moralnega in socialnega vidika, ampak tudi z vidika trajnostne rabe surovin in energije ter škodljivega vpliva na okolje. S hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo, čas, znanje in energijo, ki so bili vloženi v pridelavo, predelavo in pripravo hrane.

1.    UVOD

Hrana. Voda. Zrak. Dobrine, ki so nujno potrebne za življenje in pravilno delovanje našega organizma. V Sloveniji nam jih dandanes praviloma ne primanjkuje, vsaj večini prebivalstva ne.  

Kakšen odnos imamo do hrane?  Skozi čas se je odnos ljudi do hrane nenehno spreminjal. Danes so nam v trgovinah na voljo različne vrste sadja, zelenjave, pekovskih izdelkov, mesa in drugih živil, ki so pripotovale iz najrazličnejših krajev in držav. Tako smo hrano kot pomembno dobrino nehali ceniti. 

Po zadnjih podatkih  Eurostata v Sloveniji zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 73 kilogramov na prebivalca. Toliko hrane zavržemo v celi verigi proizvodnje, v povprečnem gospodinjstvu smo odgovorni za približno tretjino zavržkov (24 kilogramov na prebivalca). Raziskava Evropske komisije je pokazala, da v evropskem gospodinjstvu na tak način vržemo stran 250 evrov letno.

2.    PROBLEMATIKA ZAVRŽENE HRANE V SLOVENIJI

Velika količina odvržene hrane je globalni problem, ki nikakor ni zaobšel tudi Slovenijo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da skupno na svetu odvržemo kar tretjino vse hrane, ki jo pridelamo oz. 1,3 milijarde ton. Izmed štirih glavnih virov odpadne hrane (maloprodaja in veleprodaja, gostinske storitve, predelava ter gospodinjstva) prav iz gospodinjstev izhaja 42 % celotne svetovne odpadne hrane, kar v povprečju znaša 76 kg na prebivalca (vir: Preparatory study on food waste across EU 27 , 2010). Statistični urad Republike Slovenije v svoji publikaciji Hrana med odpadki (2016) navaja naslednje podatke:

·                V letu 2013 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kg hrane, v letu 2015 pa 73 kg ali 14 % več. 

·                V letu 2015 je v Sloveniji nastalo več kot 5 milijonov ton vseh vrst odpadkov (ali za 12 % več kot v letu 2013). Med temi odpadki je bilo skoraj 700.000 ton ali 13 % bioloških odpadkov (količina teh pa je bila za 2,5 odstotne točke manjša kot v 2013). 

·                Med mešanimi komunalnimi odpadki se kljub ločenemu zbiranju bioloških odpadkov še vedno najde tudi odpadna hrana. Njen delež v teh zabojnikih se sicer z leti zmanjšuje, vendar ocene kažejo, da je v obdobju od 2013 do 2015 še vedno znašal vsako leto povprečno 11 %. 

·                V letu 2015 je največ odpadne hrane nastalo v osrednjeslovenski in v pomurski statistični regiji: v prvi povprečno 91 kg, v drugi povprečno 85 kg na prebivalca. Najmanj odpadne hrane je nastalo v jugovzhodni statistični regiji (48 kg na prebivalca). 

·                V letu 2015 so zavrgli manj hrane kot v letu 2013 le v primorsko-notranjski (za 20 %) in zasavski statistični regiji (za 10 %), občutno več pa v goriški (za 26 %), obalno-kraški (za 24 %) in savinjski statistični regiji (za 21 %). 

·                Količina hrane, ki se zavrže, še preden pride na krožnik, se povečuje. V letu 2013 je bilo takšne hrane skoraj 14 %, v letu 2015 pa že skoraj 18 % celotne količine odpadne hrane. 

·                V gostilnah in drugih ustanovah, kjer strežejo hrano, kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele itd., nastane v povprečju približno 19 % vse odpadne hrane. Količina odpadne hrane v gostilnah se je v zadnjih treh letih začela zmanjševati, medtem ko se je v drugih ustanovah, kjer se streže hrana, nekoliko povečala. Kljub temu pa se je skupni delež odpadne hrane iz tega vira glede na celotno količino odpadne hrane od 2013 do 2015 zmanjšal za 2 % točki. 

·                Odpadna hrana, ki nastaja v trgovinah z živili, so predvsem živila, ki se zavržejo, ker jim je pretekel priporočeni rok uporabe ali ker se je med prodajo spremenila njihova kakovost. V letu 2015 je tako v trgovinah z živili nastalo skoraj 9 % celotne  odpadne hrane. Ta delež bi se z ustreznimi ukrepi lahko zmanjšal (npr. s pravočasno prerazporeditvijo hrane tik pred potekom roka). 

·                V letu 2015 je v Sloveniji nastalo 151.000 ton odpadne hrane, od tega je bilo užitnega dela 55.000 ton. Prebivalec Slovenije je tako v letu 2015 zavrgel povprečno približno 27 kg užitnega dela hrane, tj. hrane, ki načeloma ne bi smela končati v smeteh, ampak bi se lahko koristno uporabila; 20 kg užitnega dela hrane na prebivalca je zavrgel končni uporabnik, 7 kg užitnega dela na prebivalca pa se je zavrglo v procesu distribucije živil. 

·                Več kot dve tretjini odpadne hrane, ki je v letu 2015 nastala v Sloveniji, so bili kuhinjski odpadki. To so odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov ali ostajajo na krožnikih pri končnem potrošniku, in tudi odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji hrane. 9 % hrane se je zavrglo, ker ji je pretekel rok uporabe ali ker se je med prodajo spremenila njena kakovost (se je npr. pokvarila). 5 % odpadne hrane so bila odpadna jedilna olja, 4 % odpadki iz priprave in predelave mesa in rib, po 2 % odpadki iz priprave in predelave sadja in zelenjave ter odpadki iz pekarn in slaščičarn, 1 % pa odpadki iz industrije mlečnih izdelkov.  

·                V letih od 2013 do 2015 sta se delež kuhinjskih odpadkov in delež odpadnega jedilnega olja v celotni količini odpadne hrane zmanjšala (vsak za 2 odstotni točki), delež izdelkov, zavrženih zaradi pretečenega roka uporabe ali spremenjene kakovosti, pa se je povečal za 4 odstotne točke. 

·                Kuhinjski odpadki in odpadna jedilna olja so 82 % vse odpadne hrane in v največji količini nastanejo pri končnem uporabniku. V letu 2015 smo jih zavrgli kar 124.000 ton. 

·                Največ odpadne hrane se predela anaerobno (v bioplinarnah). V letu 2013 se je tako predelalo okoli 60.000 ton odpadne hrane, v letu 2014 se je ta količina povečala na 65.000 ton, v letu 2015 pa ponovno zmanjšala na 60.000 ton. 

·                V letu 2015 se je v kompostarnah (aerobna predelava) predelalo 24 % odpadne hrane (nekaj več kot 36.000 ton) ali kar 19 % več kot v letu 2013. 

·                Količina odpadne hrane, ki se odloži neposredno na odlagališča odpadkov, upada. V letu 2013 se je tako odložilo več kot 22.000 ton odpadne hrane, v letu 2015 pa skoraj 21.000 ton ali 8 % manj. 

·                Gospodinjstvo v Sloveniji je v letu 2015 namenilo za nakup hrane in brezalkoholnih pijač povprečno 2.671 EUR (ali 14 % vseh svojih izdatkov) ali 1.031 EUR na člana gospodinjstva. Za ta denar se je v letu 2015 lahko kupilo okoli 380 kg hrane na posameznega člana. Če upoštevamo, da je v letu 2015 pri končnem potrošniku nastalo 60 kg odpadne hrane na prebivalca, pomeni, da je 16 % te hrane na posameznega prebivalca (v vrednosti 163 EUR) končalo med odpadki. 

·                Gospodinjstvo je v letu 2015 namenilo za ravnanje z odpadki v povprečju skoraj 147 EUR ali 24 % več kot v 2012. 

 

3.    ZAKAJ ZAVRŽEMO TOLIKO HRANE?

1. Ker ne načrtujemo obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej. 

2. Ker naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (npr. sadja in zelenjave). 

3. Ker na splošno kupujemo prevelike količine hrane, še posebej v okviru posebnih ponudb. 

4. Ker na mnoga živila »pozabimo« in jih čez čas neužitna najdemo v hladilniku, zamrzovalni omari, shrambi … 

5. Ker ne ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do« oziroma smo zelo občutljivi na higieno živil in datume na označenih živilih. 

6. Ker skuhamo/pripravimo prevelike količine hrane. 

7. Ker ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti ali hrane enostavno ne spoštujemo dovolj. 

8. Zaradi splošnega, kulturno pogojenega odnosa do hrane.

 

4.    DOBRE PRAKSE – KAKO RAVNATI Z VIŠKI HRANE

V Sloveniji najdemo kar nekaj primerov dobre prakse.

Praviloma gre za zbiranje viškov hrane kot pomoč ranljivim skupinam ljudi (Karitas, Rdeči križ, Lions klubi, humanitarno društvo Hrana za življenje, organizacija Vincencijeva zveza dobrote, organizacija Anina zvezdica …).

Načrtno zbiranje viškov hrane je osrednja dejavnost nekaterih projektov:

·         Projekt Volk sit, koza cela/Za Slovenijo brez zavržene hrane. Temeljni cilj projekta je zmanjšati in preprečiti nastajanje odpadne in zavržene hrane.

·         Projekt Ne meč’mo hrane stran! Gre za vseslovensko oglaševalsko kampanjo, v kateri so zavržena živila dobila svoj glas. Na zabaven način se opozarja na resno problematiko zavržene hrane. Potica, ki je preživela veliko noč, smetana, ki je ni bilo v receptu, klobasa iz akcije 3+1 in paradižnik, tragični junak serije vzemi še enega, govorijo o tem, da hrano zavržemo, ker nanjo pozabimo, ne načrtujemo ali pa je ne shranjujemo pravilno. 

·         rojekt Odprta kuhna. Gre za kulinarični dogodek, pri katerem neporabljeno hrano vročijo socialno šibkim družinam.

·         Projekt Zelemenjava. Namenjen je izmenjavi semen, sadik, pridelkov, receptov in izkušenj z domačega vrta. Obiskovalci so povabljeni, da prinesejo viške pridelkov iz svojih vrtov, ki jih ne morejo porabiti, kar pomeni tudi manj zavržene hrane. 

·         Akcija Teden nezavržene hrane. Poziv k spoštovanju hrane in življenju brez zavržene hrane.

Za Slovenijo brez zavržene hrane si prizadeva tudi vlada RS s svojimi ministrstvi. Tako je vlada Republike Slovenije v sodelovanju z organizacijami Food for Life, Ekologi brez meja in platformo SLOGA januarja 2016 organizirala posvet z naslovom "Za Slovenijo brez zavržene hrane - kako naprej". Izvedlo se je že tudi nekaj raziskav, anket, analiz in poročil, oglaševalskih akcij; uvedlo nacionalno platformo, e-novice za boljše informiranje ljudi; izdelalo posebne programe za vrtce in šole …

5.    KAKO NA IC PIRAMIDA MARIBOR RAVNAMO Z ZAVRŽENO HRANO

Izobraževalni center Piramida Maribor je šola, kjer v različnih izobraževalnih programih izobražujemo bodoče živilce – pomočnik v biotehniki in oskrbi, pek, mesar, slaščičar, živilsko prehranski tehnik, inženir živilstva in prehrane. Vsaj del izobraževanja za vse navedene poklice poteka v šolskih delavnicah, kar pomeni delo s hrano in živili.Zavržena hrana nastaja v:

·         šolski kuhinji (priprava malice za dijake, študente in zaposlene),

·         šolskih delavnicah (praktični pouk) in

·         šolski prodajalni in slaščičarni »Ajda & Karamela« (prodajalna slaščičarskih in pekovskih izdelkov, kavarna).

ŠOLSKA KUHINJA

Največ odpadkov nastane prav v šolski kuhinji pri pripravi tople malice. Gre za kombinacijo odpadkov, ki nastajajo pri pripravi hrane (olupki, obrezki, poškodovani deli …) in ostankov s krožnika. Ostanki se zbirajo v zbirnih posodah/sodih in se predajo kot biološki odpadki podjetju Snaga Maribor. Tabela 1: prikazuje mesečno količino predanih bioloških odpadkov v obdobju september 2017–marec 2018 (Vir: ICP Mb, april 2018)

mesec

količina

september 2017

185 L

oktober 2017

250 L

november 2017

185 L

december 2017

200 L

januar 2018

200 L

februar 2018

150 L

marec 2018

175 L

Zelo si prizadevamo, da bi se količina zavržene hrane zmanjšala. Prizadevamo si:

·         skrbno načrtovati število obrokov,

·         pravilno nabavljati surovine (čim manjša zaloga, čim bolj sveže surovine),

·         surovine pravilno skladiščiti (predvsem v smislu pravilne uporabe po odprtju embalaže),

·         vzgajati in osveščati dijake.

Prizadevanja se kažejo kot uspešna, saj se vidi trend zmanjševanja odpadkov. Dejansko je potrebno nekaj časa, da spoznamo prehranjevalne navade nove generacije dijakov in da tudi oni ozavestijo pomen odgovornega ravnanja s hrano.

ŠOLSKE DELAVNICE

V pekarskih in slaščičarskih delavnicah nastajajo biološki odpadki, ki jih ne moremo razumeti kot zavržena hrana. Gre za jajčne lupine, olupke sadja in zelenjave, koščice, luščine … Končni izdelki (kruh, pekovski izdelki, sladice) gredo za prodajo v šolsko prodajalno in za malico v šolsko kuhinjo. Nekaj končnih izdelkov se uporabi tudi za degustacije, analize in kontrolo kakovosti. Ker so šolske delavnice učni prostor, seveda občasno nastanejo tudi »ponesrečeni« izdelki. Ti sicer niso primeri za prehrano ljudi, so pa odlična priložnost za analize, primerjave, odkrivanje napak in iskanje rešitev za odpravo napak. Podobni odpadki nastajajo pri razvijanju novega izdelka. Količina teh odpadkov ni pretirano velika, saj se razvoj opravlja na majhnih serijah.

ŠOLSKA PRODAJALNA IN SLAŠČIČARNA »Ajda&Karamela«

Pekovski in slaščičarski izdelki, ki nastanejo v šolskih delavnicah, predstavljajo dnevno ponudbo v šolski prodajalni in slaščičarni. Le-ta je prosto odprta za javnost, kar otežuje načrtovanje prodaje in zalog. Ne sme se zgoditi, da bi bile police in vitrine prazne, prav tako pa izdelki ne smejo zastajati in se kopičiti. Z neprodanimi izdelki se ravna na naslednje načine:

·         Prodaja po akcijski ceni (pol ure pred iztekom delovnega časa se ves kruh in dnevni izdelki z omejenim rokom trajanja prodajajo 30 % ceneje).

·         Pekovski izdelki se vrnejo v pekovsko delavnico in se predelajo v drobtine.

·         Izdelki se donirajo v Pika dnevni center za otroke in mladostnike Maribor.

Zavrženo hrano tvorijo ostanki s krožnikov in se predajo kot biološki odpadki podjetju Snaga Maribor. Na količino teh odpadkov neposredno ni mogoče vplivati, posredno pa z ustrezno kakovostjo in primerno velikostjo/količino izdelka.

6.    RAZMIŠLJANJE MLADIH O PROBLEMATIKI ZAVRŽENE HRANE

Na Izobraževalnem centru Piramida Maribor, Višja strokovna šola izobražujemo bodoče »živilce« oz. inženirje živilstva in prehrane. Seveda se prav oni morajo dobro zavedati problematike zavržene hrane. Pričakuje se, da bodo na svojih delovnih mestih poskrbeli za odgovorno ravnanje do hrane, tako v fazi nabave surovin, obdelave in predelave, prodaje kot pri svetovanju in osveščanju potrošnikov. In kako o problematiki zavržene hrane razmišljajo zdaj - še v času študija? V novembru 2016 je 36 študentov 1. letnika študijskega programa živilstvo in prehrana podalo svoje mnenje o zavrženi hrani.

6.1.    Koliko hrane zavržete v vašem gospodinjstvu?

30 % jih ocenjuje, da skoraj nič, 30 % malo in 30 % količino zavržene hrane oceni kot »zmerna količina«. Samo 9 % anketiranih meni, da zavržejo preveč hrane.

6.2.    Katero vrsto hrane zavržete največ oz. najmanj?

V zavrženi hrani je največ skuhane hrane (na 1. mestu), nato  sledijo kruh in pekovski izdelki, zelenjava ter sadje. Najmanj se zavrže konzerv in pijač. Tabela 2: prikazuje razvrščena živila od »največji delež« (1) do »najmanjši delež« (9).

živilo

razvrstitev

skuhana hrana

1

kruh in pekovski izdelki

2

zelenjava

3

sadje

4

mlečni izdelki

5

meso, ribe

6

sladice

7

konzerve

8

pijače

9

 

6.3.    Kateri so vzroki za zavrženje hrane?

Študenti navajajo kot največji razlog pretečeni rok uporabe, nato sledi odgovor, da so to le ostanki od priprave hrane. Tabela 3:  prikazuje vzroke za zavrženje hrane od »največ« (1) do »najmanj« (6).

vzrok za zavrženje hrane

razvrstitev

Pretečen rok uporabe.

1

Ostanki pri pripravi jedi (olupki …).

2

Pokvarjena hrana.

3

Neposredni ostanki s krožnika.

4

Preveč smo nabavili, skuhali.

5

Drugo.

6

 

6.4.    Kam zavržete hrano?

53 % vprašanih zavrženo hrano uporabi kot hrano za živali, 42 % jo odloži med biološke odpadke ali na kompost. Nihče odvečne/zavržene hrane ne preda drugim ljudem.

Tabela 4: prikazuje, kam se zavrže neporabljeno hrano od »največ« (1) do »najmanj« (6).

Kam zavržete hrano?

razvrstitev

Uporabimo kot hrano za živali.

1

Med biološke odpadke.

2

Na kompost.

3

Med mešane odpadke.

4

V WC.

5

Predamo drugim ljudem (sosedom, znancem, brezdomcem …).

6

 

6.5.    Oceni za koliko € zavržete hrane v enem mesecu.

Najnižji opredeljen znesek je 3 €, najvišji pa 150 €.

znesek

%

0–10 €

30,6

11–20 €

16,7

21–30 €

13,9

40 €

5,5

50 €

19,4

60 €

8,3

100 €

2,8

150 €

2,8

 

6.6.        Ali bi bil pripravljen kupiti izdelek, ki bi bil pripravljen iz neprodanih živil v trgovini (npr. odvečno sadje, zelenjava, pekovski izdelki)?

Takšen izdelek bi zagotovo kupilo 33,3 % vprašanih, 8,3 % pa takšnega izdelka ne bi kupilo. 58,3 % vprašanih študentov pa dopušča možnost nakupa (odgovor »mogoče«).

6.7.        Kako primerno se ti zdi, da bi odvečno hrano zbirali in jo predali drugim ljudem (socialno šibkim, javnim kuhinjam, beguncem …)?

Kar 88,9 % vprašanih meni, da je takšno ravnanje zelo primerno, ustrezno in nenazadnje tudi potrebno. Preostalih 11,1 % se s predlogom delno strinja. Nihče pa predlogu ne nasprotuje v celoti.

6.8.        Še nekaj dodatnih misli oz. sporočil študentov:

·         Potrebno bi bilo manj kuhati in nasploh kupovati.

·         Hrane ni dovolj za vse ljudi. Po svetu so ljudje lačni!

·         Čim manj zavržene hrane!

·         Na krožnik si naložimo toliko, kolikor bomo zares pojedli.

·         Ljudje znajo biti razsipni in hrane ne cenijo dovolj. Naj jo začnejo ceniti, saj jo nekateri nimajo in si jo želijo.

·         Cenimo hrano, dokler jo imamo!

·         Žalostno je, da ljudje zavržejo hrano. Za njo so se morali kmetje truditi in vlagati ogromno časa ter moči, da so jo pridelali.

·         Hrana in voda nista pravično ter enakomerno porazdeljeni po svetu, zato je lepo, če lahko koga osrečimo.

·         Premalo razmišljamo o dobrinah in preveč samoumevno nam je, da imamo vse in tega ne cenimo dovolj!

·         Študente sem vprašala kako dobro poznajo projekt »Volk sit – koza cela« ter kakšna sta poslanstvo in dejavnost projekta. Neverjetno je, da 50 % vprašanih projekta sploh ne pozna, 47,2 % pa poznavanje ocenjuje kot »deloma«, 2,8 % pa »dobro«. Prav nihče pa svojega poznavanja projekta ni opredelil kot »zelo dobro«.

·         Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da 64 % anketiranih ne razume poslanstva projekta.

·         Zbrani rezultati kažejo, da študenti živilstva vse premalo razmišljajo o tako pereči problematiki, kot je zavržena hrana. Razmisliti je potrebno, kako v študijski program sistemsko in celovito vključiti obravnavo navedene problematike.

7.    ZAKLJUČEK

Zavržena hrana ne predstavlja samo finančno škodo, ampak predstavlja velik okoljski problem. Na naši šoli se tega zavedamo, zato iščemo načine in rešitve za odgovorno ravnanje. Zavedamo se, da se da vedno še kaj izboljšati. Predvsem pa se trudimo, da mladim kažemo ustrezne vzorce ravnanja in da postopoma razvijamo njihovo zavedanje in prepričanje o odgovornem odnosu do hrane.

Izvajamo najrazličnejše dejavnosti s področja odgovornega prehranjevanja in odgovornega ravnanja s hrano (različne projekte, projektne dneve, delavnice, raziskovalne naloge, okrogle mize, predavanja, strokovne ekskurzije …). V dejavnosti in aktivnosti vključujemo tako dijake, študente kot tudi udeležence izobraževanja odraslih.

Poslanstvo naše šole je izobraziti živilca, ki se zaveda pomena zdrave, kakovostne, lokalno pridelane hrane in ima odgovoren odnos do okolja in soljudi. Naši dijaki in študenti bodo v prihodnosti delali na področju prehrane in živilstva in tako skrbeli za kakovostno prehrano ljudi. S svojimi dejanji bodo širili odgovoren odnos do hrane naprej

8.    LITERATURA


1. Žitnik, M., Vidic, T. Hrana med odpadki [Online]. 2016. (Citirano 8. 4. 2018). Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/9173/hrana_med_odpadki-splet.pdf

2. Snaga. Zakaj zavržemo toliko hrane [Online]. 2017. (Citirano 8. 4. 2018).
Dostopno na naslovu: www.snaga.si/zavrzena-hrana

3. Ekologi brez meja. Zavržena hrana je spregovorila [Online]. 2017. (Citirano 8. 4. 2018).
Dostopno na naslovu: https://ebm.si/hrana/zavrzena-hrana-je-spregovorila

4. Ekologi brez meja.  Hrano na krožnik, ne v koš za odpadke! [Online]. 2017. (Citirano 8. 4. 2018).
Dostopno na naslovu:http://ebm.si/o/sl/novice/449-hrano-na-kroznik-ne-v-kos-za-odpadke

5. Brdnik, E. Zavržena hrana v našem vsakdanu [Online]. 2017. (Citirano 8. 4. 2018).
Dostopno na naslovu:http://www.delo.si/novice/okolje/zavrzena-hrana-v-nasem-vsakdanu.html

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji