Eko visoke grede in učilnica na prostem

Avtor prispevka : Veronika Švigelj, objavljeno 04.02.2019 20:55:20
KATEGORIJA:
Okolica šole
KLJUČNE BESEDE:
Okolica šole, Osnovna šola, Dobra praksa, Vrt, Zbornik
POVZETEK:

Po korakih do visokih gred in hkrati učilnice na prostem, ki bo na voljo vsem učiteljem in učencem. Najprej smo se lotili iskanja primerne lokacije ob šoli, pri čemer smo upoštevali predvsem sončno lego, bližino vhoda v šolo oziroma dostopnost in bližino vodnega vira.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: OŠ Notranjski Odred Cerknica

Zaradi prepletenosti učnih ciljev naravoslovnih predmetov, ki jih poučujem na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica, sem prišla na idejo, da bi pred šolo postavili eko visoke grede in hkrati učilnico na prostem, ki bo na voljo vsem učiteljem in učencem. V članku podrobneje opišem sam postopek postavitve gred in ostalih elementov učilnice kot tudi nekatere konkretne primere njene uporabe.

Na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica poučujem različne naravoslovne predmete, predvsem biologijo in gospodinjstvo. Zaradi prepletenosti učnih ciljev sem prišla na idejo, da bi v okviru predmetov, ki jih poučujem, s sodelovanjem vseh deležnikov dosegla končni cilj, in sicer postavitev eko visokih gred in hkrati učilnice na prostem, ki bo na voljo vsem učiteljem in učencem.

1.     Prvi korak: postavitev eko visokih gred z učenci izbirnega predmeta Rastline in človek (IP RČL)

V začetku šolskega leta 2017/18 smo pri IP RČL pričeli z  načrtovanjem visokih gred. Najprej smo se lotili iskanja primerne lokacije ob šoli, pri čemer smo upoštevali predvsem sončno lego, bližino vhoda v šolo oziroma dostopnost in bližino vodnega vira, nismo pa zanemarili niti želje po čim bolj nemotenem poteku učnega procesa, tako za nas kot za uporabnike bližnjih učilnic. Glej sliko 1.

 

 

 Slika 1: načrt učilnice na prostem

   Slika 2: poličke za vegetativno razmnoževanje sadik

Septembra nam je lokalni kmet podaril odrabljene palete in jih tudi dostavil pred šolo. Palete smo z učenci IP RČL sestavili v 4 kvadratne strukture in jih postavili v polkrog ob obstoječo nizko gredico z zelišči, po 2 na vsako stran. Tako sestavljene palete smo z notranje strani obdali z rabljenimi PVC vrečami zaradi zaščite samega lesa pred preperevanjem. Nato smo vse stranice obložili z ostanki kartona iz šolske kuhinje zaradi utrjevanja podlage in zadrževanja vlage ob stranicah. V oktobru smo ob šolskem igrišču nabrali odpadle veje in listni opad ter jih stresli na dno konstrukcij. Ker se naša šola ogreva na lesne pelete, imamo na razpolago veliko pepela. Po dve vedri volumna 10 litrov smo ga natresli v obstoječe konstrukcije. Neobdelano ovčjo volno, ki smo jo dobili v dar od lokalnih kmetov in društva Modro nebo, smo kot odejo položili na obstoječe sloje, saj odganja zajedavce in dobro zadržuje vlago. Občina Cerknica je prispevala ilovnato zemljo, ki smo jo z učenci IP RČL, varstva vozačev, oddelkov podaljšanega bivanja in drugimi prostovoljci z vedri in lopatami naložili v nastajajoče visoke grede. V novembru nam je lokalni kmet s traktorjem dostavil še suh konjski gnoj in črno gozdno zemljo. Z zmesjo obojega smo do vrha napolnili vse štiri gredice. Kasneje smo v tako pripravljene grede zasadili domač čebulček in zimski česen, pri čemer nas ni zmotil niti obilen dež. Gredice smo nato z vejicami bližnjih iglavcev zavarovali pred zmrzaljo. Z namenom maksimalnega izkoristka visokih gred, smo na njihove zunanje stranice namestili lesena korita, izdelana iz ostankov palet, ki služijo vegetativnemu razmnoževanju trajnic: jagodnjaka različnih vrst, sivke, bršljana, malin, robid, vrtnic, šipka, ameriškega slamnika, timijana, origana, majarona, žajblja različnih vrst, drobnjaka, melise in mete različnih vrst, ognjiča, natreska ali ušesnika, rdeče in navadne hermelike, grmičaste bazilike in rožmarina. Glej sliko 2. Rastline mediteranskega podnebja smo dodatno zaščitili, tako da smo potaknjence prekrili z vrhovi odrabljenih plastenk.

2.        Drugi korak: promocija lokalne hrane in pridelkov

Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, smo pripravili tudi razstavo plodov oziroma lokalnih pridelkov, saj opažamo, da otroci ne prepoznajo domačih vrst zelenjave in sadja. Razstava je potekala v okviru projekta Šolska shema. Otroci 6. razreda so na ta dan iz omenjenih pridelkov pri pouku gospodinjstva pripravili jedi: ohrovtov čips iz pečice, praženo kolerabo, popečeno bučo in pražena bučna semena, juho s porom in lečo, ipd. Glej sliko 3. Pri pripravi hrane smo semena shranili, saj smo jih rabili za izmenjavo semen na gregorjevo. Iz šolske sivke smo pripravili tudi sivkine piškote, ki smo jih ponudili za zbiranje sredstev pri projektu Rdečega križa »Drobtinica« in za pogostitev nastopajočih na dobrodelnem koncertu za šolski sklad.   

 

  Slika 3: zelenjavne jedi ob svetovnem dnevu hrane

3.        Tretji korak: izdelki iz zdravilnih zelišč in dišavnic

Osušena zdravilna zelišča smo z učenci IP RČL v začetku novembra namočili v oljčno olje in jih zavarovane pred sončno svetlobo pustili stati dva tedna na okenskih policah nad radiatorji v učilnici gospodinjstva. Tako smo dobili domače zeliščne macerate: rožmarinov, melisin, metin, sivkin, timijanov in ognjičev. Naš hišnik g. Debevec je čebelar in nam je ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku (TSZ), 17. novembra, podaril deviški čebelji vosek, iz katerega smo z maceratom ognjiča z učenci 5. razredov pri pouku gospodinjstva izdelali mazila »za nasmejane ustnice«, ki so 100 % naravna in tudi užitna. Izdelana mazila smo z namenom zbiranja sredstev za šolski sklad ponudili tudi na novoletnem šolskem bazarju, kjer smo obenem ponujali tudi: pirine blazinice z rožmarinom za astmatike, mazilo za nos s smrekovo smolo, zeliščno sol za pripravo jedi, čaj za pomirjanje z meliso in meto, aromatične sivkine blazinice za omare in celo šolski parfum z aromo citrusov.

4.        Četrti korak: semena in sadike

Z učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Kmetijska dela (IP KID), smo na gregorjevo pripravili akcijo izmenjave semen, ki je potekala od 12. do 17. marca 2018. Učenci in starši so imeli v tem času možnost izmenjave semen po načelu 1 za 1, učenci med glavnimi odmori, starši pa med popoldanskimi govorilnimi urami. Na ta način smo želeli vzpodbuditi izmenjavo semen avtohtonih slovenskih vrst oziroma domačih semen. Preostanek semen smo posejali v kalilnike in se tako pripravili na bližajočo sezono dela na vrtu. Kot posebno zanimivost smo v 6. razredu pri pouku naravoslovja ob obravnavi rastlinskih delov pripravili eko kalilnik iz odrabljenih plastenk. Tako so učenci skozi daljše časovno obdobje imeli priložnost opazovati kalitev semena avokada kar v učilnici. Učenci 8. razredov so pri pouku tehnike izdelali pomanjšane lesene elemente bodoče učilnice na prostem, ki smo jih pri pouku IP KID napolnili na enak način kot dejanske visoke grede. Nedvomno gre za primer dobre prakse in medpredmetnega povezovanja. Tako pripravljeno maketo in preostale primere dobre prakse smo 17. marca predstavili tudi na sejmu Altermed v Celju pod naslovom »Zdravje iz visoke grede«. Matično šolo smo na stojnici zastopali učitelji predmetne stopnje: Martina Marc, Jure Mele, Anja Turk in Veronika Švigelj. Vse predstavljeno smo na ogled postavili tudi v šolskem atriju.

5.        Peti korak: klopce iz palet

Z učenci IP KID smo si iz arhiva TV Slovenija ogledali posnetek oddaje Na vrtu, s pomočjo katerega bomo ob lepšem vremenu v mesecu aprilu iz podarjenih palet izdelali klopce. Iz dveh palet bo s tem nastala ena klopca, na kateri lahko sedijo po 2−3 učenci.

6.        Šesti korak: 7. april, svetovni dan zdravja

Z učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane (IP SPH) in izbirnega predmeta Načini prehranjevanja (IP NPH) iz neprevzetih šolskih obrokov pripravimo recepte za nove jedi v sklopu projekta Ekošola – Hrana ni za tjavendan in projekta Kuhnapato, s čimer neposredno zmanjšamo količino zavržene hrane. V nagradnem natečaju sodelujemo z receptoma Cerkniški krapki (pripravljeni iz ostankov krompirja in parmezana prejšnjega dne), pečena ajdova kaša (pripravljena iz ostankov ajdove kaše in jabolk) in hamburger z govedino iz juhe. V ponedeljek, 9. aprila, pa bomo izvedli tudi degustacijo smoothijev, ki jih bodo učenci po lastnih željah pripravili iz sadja in zelenjave.

7.        Sedmi korak: uporaba učilnice na prostem

Učilnica na prostem, ki nastaja ob vhodu v šolo, predstavlja izjemno priložnost za vračanje vzgojno-izobraževalnega dela v naravo, za kognitivno učenje in za spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Učilnico bomo lahko uporabljali vsi, tako za klasične metode poučevanja, npr. frontalni način (predvidena je tudi namestitev šolske table), kot tudi za poučevanje z informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT), npr. pouk s tabličnimi računalniki z aplikacijami, kot so Plickers, Google Sites, Kahoot, Nearpod, ipd. Kot ljubiteljica narave pa delim mnenje z ostalimi naravoslovci, da moramo naravo vrniti nazaj v učilnice in s tem krepiti in spodbujati kognitivne načine poučevanja in izkustvenega učenja ob praktičnem delu. Menim, da smo učencem dolžni ponuditi pouk, ki bo nadgradnja njihove prirojene želje po raziskovanju in opazovanju žive narave. Tako jim bomo lahko večkrat dali navodila,kot so: utrgaj, otipaj, povohaj, oglej si, opazuj, okusi, poslušaj … Gotovo pa pri poučevanju na prostem ne smemo zanemariti ostalih živih in neživih dejavnikov in njihovega vpliva na zdravje (svetloba, temperatura, svež zrak …).

Pri pouku biologije v 8. razredu obravnavamo človeka, zato želim od teorije preiti k praksi in del pouka na prostem nameniti tudi vajam za krepitev telesa. Z različnimi rednimi vajami, pri katerih so gibi, položaji in dihanje usklajeni, učenci okrepijo prožnost vezi in sklepov ter moč mišic pa tudi izboljšajo delovanje organskih sistemov. To je lahko tudi eden od načinov za uravnavanje odzivanja na napore, stres in preobremenjenost.

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji