Že v predšolskem obdobju je potrebno pozornost otrok usmeriti na spoznavanje podnebnih sprememb, in sicer kako le-te vplivajo na okolje, v katerem živimo . Zato je pomembno, da se otroci srečajo z različnimi oblikami seznanjanja o problematiki podnebnih sprememb.
Dejavnosti smo organizirali glede na otrokove sposobnosti,
da so lahko v njih sodelovali in s problemskimi vprašanji aktivno iskali
rešitve, hkrati pa vključili širšo okolico, ki so z nami delili izkušnje
(vzgojiteljice, učiteljice, starši, sosedje vrtca). Tako smo cilje dejavnosti povezali
s spoznavnimi in čustvenimi cilji okoljske vzgoje . Pri tem gre za odnos do podnebnih sprememb . Torej otroci so
preko izkustvenega učenja ozaveščali, kako pomembno je spoznavati
naravne zakonitosti v skladu
z njihovo starostjo
in miselno zrelostjo
skozi učilnico (notranjo in zunanjo) vseživljenjskega učenja.
DEJAVNOSTI:
V
sklopu Podnebne spremembe in biotska raznovrstnost smo se ciljno usmerili
predvsem na opazovanje narave in izkustvenega odzivanja v posameznih
situacijah. Tako skozi celotno šolsko leto skrbimo za naše okolje in posledično
tudi na podnebne spremembe in ohranjanje čistega zraka, vode in površin, preko
malih čistilnih akcij, ki jih izvedemo dvakrat letno s hišniki in sezonsko še
ob košnjah, v jeseni ob izpadanju listja, vse to pa pravilno ločujemo v zato
namenjene zaboje. Torej že znotraj oddelka strmimo k temu, da se otroci mešene
skupine (2 -6 let) naučijo pravilnega razvrščanja odpadkov (mešani v zelen koš,
biološki v rjav koš, embalaža v rumen in papir v moder koš). Prav tako se nam
zdi pomembno varčevanje z vodo, papirnatimi brisačami in elektriko. Za to pa
imamo izdelan vrtčevski EKOBONTON, ki nas dnevno opominja na skrbno ravnanje z
naravnimi danostmi, ki so nujne za življenje.
V
sklopu Pod lupo, ki smo ga izvedli v mesecu aprilu, smo veliko poudarka dali na
raznovrstne rastline in živali v okolici našega vrtca. Z lupami smo opazovali
cvetenje rastlin, njihovo zgradbo, opazovali, kaj se dogaja z deževniki na
cesti, v vročini, kaj se dogaja z žabami po dežju in še več podobnih situacij.
Otroci so bili vpeti v vse dejavnosti in so z zanimanjem sodelovali in
raziskovali na vprašanja Zakaj? Vse te zakaj-je smo prenesli še v ta sklop in
ugotavljali, kakšno vreme ugodno vpliva na rastline in živali in obratno, ter
kakšne naravne nesreče posamezna vremenska stanja povzročijo. Nekateri otroci
zelo čustveno reagirajo že ob tem, ko je polomljena rožica, ko kdo od vrstnikov
pohodi mravljo ali ko kdo zanalašč trga cvetove. Na primer ta pogovor je bil
zanimiv in ga delim z vami:
Ob
obeleženju svetovnega dne zdravja med pohodom zaznam pogovor med dvema
deklicama in dečkom.
Deklica
1: Kake lepe rožice. (Trga regratove cvetove v šopek.)
DEKLICA
2: Ja, res so lepi. (Še ta deklica jih prične trgati.)
DEČEK:
(Opazi njuno dejanje.) Kaj delata, ne trgati rožic! Čebelice ne bodo imele kaj
jesti!
DEKLICA
1: Pa kaj, saj jih je še veliko! Saj bodo zrastle druge!
DEČEK: Iz teh ne bodo nikoli več zrastle druge, halooo!
Torej, naučili smo se odgovorno skrbeti za naravo, jo
ohranjati takšno kot je. S posnetki na spletu in z bivanjem na prostem, pa še
dodatno ozaveščali in uresničevali cilje k ohranjanju našega okolja in k reševanju
problematike o podnebnih spremembah.