Šolski eko vrt - vir veselja, zdravja in novih spoznanj

Avtor prispevka : Mateja Sajovic, objavljeno 04.02.2019 20:25:49
KATEGORIJA:
Biotska raznovrstnost
KLJUČNE BESEDE:
Biotska raznovrstnost, Osnovna šola, Dobra praksa, Vrt, Zelena zastava
POVZETEK:

Učence smo na zanimiv način pritegnili in motivirati za delo na vrtu. Ob tem smo razmišljali, kako naše učence aktivno vključiti v samo načrtovanje, izdelavo. Zaradi pomanjkanja prostora na šolskem dvorišču, smo se odločili za postavitev visoke grede.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: OŠ IV Murska Sobota

Vzpostavitev visoke grede se je na naši šoli izkazala kot dobra poteza, saj je učencem tak način vrtnarjenja zanimivejši. Ker smo šola z učenci s posebnimi        potrebami, pa je za mnoge med njimi tak način tudi lažji in primernejši. Novost je pritegnila zanimanje, tako z veseljem sodelujejo in spoznavajo razna        opravila na vrtu ter se pri tem naučijo veliko koristnega. Obenem našim učencem vrt ponuja sprostitev.

Ljudje smo zaradi potrošniškega načina življenja in raznorazne tehnologije, ki nas obdaja, vedno bolj oddaljeni od narave. Vse nam je dostopno v trgovinah in to takoj, zato za potrpežljivo, vztrajno delo na vrtu upada interes. Prehrana učencev je po opravljenih anketah premalo raznolika, vsebuje veliko premalo sadja in zelenjave. Otrokovo razvijajoče se telo pa nujno potrebuje različna hranila, ki jih največ dobi v sveži, doma in v domačem okolju pridelani hrani. Vendar pa se vedno bolj zavedamo kako pomembno je, da znamo obdelovati vrt in si tako pridelati vsaj nekaj sezonske zelenjave. Saj le ta postaja vedno bolj cenjena in domača pridelava prispeva tudi precej k zmanjšanju bremenitve družinskega proračuna, da o vitaminih, mineralih, antioksidantih in še marsičem, kar nam lahko da le sveže pridelana zelenjava niti ne govorimo. Zelenjava, ki pripotuje od daleč, izgubi veliko najkoristnejših snovi, ki nam jih ponuja narava.

Smo šola, ki poučuje in vzgaja učence s posebnimi potrebami. Kot pri ostalih otrocih opažamo, da priporočene vrednosti vlaknin v njihovi prehrani niso dosežene, ker veliko otrok vlaknine v obliki zelenjave odklanja zaradi določenih prehranjevalnih navad v družini. Pri naših učencih je še posebej pomembno ozaveščanje o pomenu zdravega načina življenja in prehranjevanja. Veliko naših učencev v domačem okolju nima vrta ali pa ga imajo in kljub temu ne kažejo zanimanja za vrtnarjenje. Ne zanima jih od kod prihaja hrana, kako je pridelana. Zato smo pred nekaj leti sklenili, da poskušamo učence na zanimiv način pritegniti in motivirati za delo na vrtu. Ob tem smo razmišljali, kako naše učence aktivno vključiti v samo načrtovanje, izdelavo. Zaradi pomanjkanja prostora na šolskem dvorišču, smo se odločili za postavitev visoke grede. Visoka greda je dobra rešitev za vse, ki imajo majhen košček zemlje, na katerem ni prostora za klasičen vrt ali pa zemlja  ni primerna za pridelavo zelenjave.

Sami smo pri podaljšanem bivanju naredili načrt za visoko gredo. Pri pouku tehnike in tehnologije smo izdelali ogrodje za visoko gredo. Pri delu so sodelovali učenci: rezali, brusili in lakirali deske. Ravno zaradi vključenosti učencev jim je bilo nastajanje še posebej zanimivo spremljati. Narisali smo tudi logotip našega eko vrta. Visoki gredi smo na našem dvorišču poiskali primeren, sončen in pred vetrom zaščiten prostor. Zakoličili smo prostor, ki je bil namenjen za postavitev visoke grede. Hišnik, učitelj tehnike in večji učenci so odstranili sloj trave ter izkopali plast zemlje približno 30 centimetrov globoko. Ogrodje visoke grede smo postavili na mesto in jo znotraj obdali z bio volnenim filcem, nato smo naložili debelejše veje, ki smo jih imeli od podiranja starega, trhlega drevesa na šolskem dvorišču. Nanje smo naložili manjše veje od obrezovanja sadnega drevja. Nato smo na veje naložili izkopano travo in zemljo, naložili plast listja in material iz šolskega kompostnika. Na vse to smo nasipali sloj gozdnega humusa pomešan s hlevskim gnojem ter vse skupaj zasuli s plastjo slame. Tudi ostali učenci, ki zaradi težjega dela niso mogli sodelovati pri postavljanju visoke grede, so le to z zanimanjem opazovali. Čez zimo smo pustili, da je slama razpadla in tako smo spomladi začeli z zasajanjem visoke grede.

Vendar pa med zimo nismo počivali in čisto pozabili na naš vrt, ampak smo prebirali knjige o vrtnarjenju iz naše šolske knjižnice, obiskali smo tudi Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota in si tam izposodili knjige, ki so se nam zdele zanimive in v katerih bi lahko našli kaj uporabnega za naš vrt. Tako smo na podlagi prebranega naredili načrt, kaj vse bomo posejali, da bomo pozneje zasadili na naš vrt. Skrbno smo pregledali semena, ki smo jih prejeli od Semenarne Ljubljana, ker smo v okviru Eko šole vključeni v projekt šolska vrtilnica.

Tako smo šli kupit posebno organsko zemljo za sejanje in najprej v lončke posejali peteršilj. Nato smo v konec februarja posejali papriko, ki ji je sledil je paradižnik. Vse smo skrbno zalivali in opazovali. Načrtovali smo razporeditev, kam bomo kaj posadili, tako smo ob primernem času presadili sadike na vrt. Posejali smo tudi špinačo in redkvice, dodali nekaj različnih buč. Naš vrt je postajal vsak teden bolj zelen. V kotu gredice smo posadili jagode, ki se jih vsako leto zelo veselimo. Naša greda ni velika, vendar pa je na njej dovolj prostora, da na njej rastejo najljubša zelišča in zelenjava.

   

    Slika 1: Pridno delamo in tako naš vrt postaja vedno bolj zelen.

Pridelano zelenjavo večinoma pripravimo in zaužijemo svežo pri pouku gospodinjstva. Če imamo kake viške zelenjave ali nam jih podarijo skrbne mame in babice naših učencev, poskušamo le te pri pouku gospodinjstva shraniti za zimo. Tako smo že naredili našo mešanico začimb, sušili korenčkove obročke, izdelovali rezance z raznimi dodatki zelenjave, ki smo jo imeli doma shranjeno v zamrzovalniku. S temi našimi izdelki smo se predstavili na sejmu Altermed v Celju.

   

        Slika 2: Pomembna je skrb za dobro pripravo zemlje.

       Vsako leto poskušamo nekaj novega, tako smo se letos odločili, da poskusimo posejati semena paprike in paradižnika v kartonsko embalažo jajc in seme               peteršilja v polovičke limonine lupine. Tako bomo sadike ob primernem vremenu direktno prenesli in posadili na vrt. S tem rastlinam ne bomo povzročali               stresa. Sadike, ki jih imamo viška, si učenci odnesejo domov, da jih posadijo na vrt ali v posode. Tako tudi doma skrbijo za svoj vrtiček.

 

Zelo pomembna je skrb za zemljo, saj le če so hranila v njej v ravnotežju so rastline zadovoljne. Zato jo gnojimo z organskimi gnojili. Uporabljamo hlevski gnoj in gnojilo iz našega kompostnika za šolo, kamor odnašamo organske odpadke iz učne kuhinje, pokošeno travo in ostanke rastlin iz vrta.

Ob visoki gredi se vsi skupaj učimo in vedno nekaj novega spoznavamo. Pomembno je pravilno kombinirati rastline, vzgajati vedno nove sadike, da imamo vedno pri roki nove sadike, ko se sprazni kak prostor na gredi. Seveda pa brez dela na vrtu ne gre. Tako okopavamo, sejemo, sadimo, zalivamo. To delo je nujno, če želimo imeti urejen vrt, hkrati pa pomeni tudi fizično aktivnost. Delo na svežem zraku pa krepi naše telo. Vrt ponuja sprostitev in spodbuja ustvarjalnost.

Visoko gredo oblikujemo in ustvarjamo po svojih željah, njen izgled je lahko vsako leto popolnoma drugačen. Tako je vedno znova zanimivo načrtovanje, kjer se lahko upoštevajo želje in predlogi učencev. Učenci se ob vrtu učijo tako, da spoznavajo rastline in živali na vrtu, opravila na vrtu, učijo se pravilnega rokovanja z vrtnim orodjem, zaporedja opravil. Učijo se odgovornosti in vestnosti. Urijo se v potrpežljivosti. Delo na vrtu spodbuja tudi krepitev koordinacije obeh rok in fino motoriko. Velikokrat nam pride prav ob spoznavanju določenih vrtnin in pri naravoslovnih dnevih. Visoka greda se je pri nas izkazala kot učinkovita tudi iz vidika praktičnosti za učence, ki so gibalno ovirani in so na invalidskem vozičku. Tako tudi oni lažje vidijo, kaj se na našem vrtičku dogaja in tudi sami po svojih močeh kaj postorijo.

Literatura:  

1.       Doria, J. (2014). Samooskrbni organski vrt. Ljubljana: Atelje Doria.

2.       Grilc, M. (2013). Čarobni zeliščni vrt. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.

3.       Fowler, A. (2011). Užitni vrt ali Koko imeti svoj vrt in ga pojesti. Maribor: Videotop d.o.o.

4.       Mrzlikar, H. (1997). Prehrana zdravega in bolnega otroka. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.

5.       Pušenjak, M. (2010). Moj ekovrt. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.

6.       Pušenjak, M. (2016). Zelenjavni vrt. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.

7.       https://www.focus.de/immobilien/wohnen/garten-quelle-der-gesundheit-der-garten-als-therapie_aid_542887.html (Pridobljeno: 1. 4. 2018)

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji