Prišlo je pismo

Avtor prispevka : Mateja Jezernik, objavljeno 25.01.2019 09:06:20
KATEGORIJA:
Ohranjanje našega sveta
KLJUČNE BESEDE:
Ohranjanje našega sveta, Vrtec, Dobra praksa, Zbornik
POVZETEK:

Pismonoša Friderik skrbi preko celega leta za naravo in otroke navdušuje za delo na vrtu, skrb za živali, razvrščanju odpadkov...Pismo otroke pričaka na glavni oglasni deski in je namenjeno vsem otrokom v vrtcu. V teh letih so pisma postala zaželena, otroci pa so Friderika vzeli za svojega.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: OŠ Vransko - Tabor, Vrtec Tabor

Vsaj enkrat mesečno prileti pismo v vrtec Tabor. To ni navadno pismo, ampak pismo, ki ga že tretje leto prinese Friderik, sokol selec. Friderika smo ustvarile strokovne delavke z željo, da vrtnarske dejavnosti približamo vsem otrokom. Pisma od pomladi do jeseni sklepajo krog od semena do pridelka. Krog začnemo pomladi s sejanje v lončke in gojenjem sadik ter setvijo v visoke grede. Sledi gojenje rastlin s pobiranjem plodov in semen. Krog sklenemo s pripravo komposta, ki ga obogatimo z biodinamičnimi preparati.

1.    UVOD

V Vrtec Tabor že tretje leto zapored prihajajo pisma, ki navdušujejo otroke in povezujejo strokovne delavke. Pismo otroke pričaka na glavni oglasni deski in je namenjeno vsem, tako najmlajšim, kot tistim, ki so še zadnje leto v vrtcu. V skupini vsaka vzgojiteljica prebere pismo, se o njem pogovori in že poprimemo za delo. Vsi se zberemo na vrtčevskem igrišču, kjer vsaka vzgojiteljica prevzame svoj kotiček, otroci pa si kotičke sami izbirajo in prehajajo med njimi. Kotički so predhodno skrbno načrtovani in se spreminjajo glede na naravo dela in letni čas. Sodelujemo z okoljem in posamezniki, ki nam podarjajo sadike, grede, biodinamične preparete, znanje, izkušnje, gnoj …

V teh letih so pisma postala zaželena, pričakovana, otroci pa so Friderika vzeli za svojega prijatelja narave, ki jim nudi prijetne urice v naravi. Poleg vrtnarskih opravil Friderik v pismih nagovarja o skrbi za živali v zimskih mesecih, razvrščanju odpadkov, ustvarjanju s KEMS embalažo …

Čas, v katerem živimo, zahteva od nas, da naslednji generaciji privzgojimo moralno razmerje do narave. Torej odgovornega odnosa do okolja in spoštljiv odnos do vseh bitij, ki skupaj z nami žive v njem. (Angerer, T. 2000, str. 5)

2.    OD SEMENA DO SEMENA

Načrtno pripravljamo dejavnosti, kjer spodbujamo odgovornost do semen, rastlin in plodov. Naš krog poteka od semena do semena, saj se zavedamo pomena ekološkega semena. Preteklo leto smo pridelali seme solate, paradižnika in redkvice.

Kljub temu da želimo otroke naučiti odgovornega odnosa do semena in rastlin, dopuščamo možnost, da se otroci učijo in posejejo kaj, kar ni primerno letnemu času. Otroci so želeli jeseni posaditi koruzo in kaj kmalu so lahko sprevideli, zakaj jo sadimo spomladi.

2.1.    Setev

V februarju začnemo pripravljati semena in zemljo za prvo setev v lončke. Določimo dan po Marii Tuhn, ki je primeren za plod in se lotimo dela. Glede na zunanje temperature določimo, kje bomo to počeli (zunaj ali notri). Letos je setev potekala v notranjih prostorih. Sejali smo v embalažo od jajc in večje posode. Posode smo postavili na okensko polico sprejemne igralnice, kjer so jih otroci vsak dan zalivali s pršilkami. Izbira semen pri setvi z otroki je zelo pomembna. Z „običajnimi“ semeni in sadikami – ta so namreč, da bi preprečili razvoj bolezni na njih in pospešili rast in kaljenje, praviloma preparirani z razkužili in drugimi sredstvi, ki so za ljudi strupena. Semena so po navadi obarvana z živo barvo, da jih je laže ločiti od navadnih, netretranih semen. Pri sejanju se jih ne smemo dotikati z golo roko, ampak jih moramo sejati z zaščitnimi rokavicami. (Črepinšek,S. 2014). Zato se nam zdi nujno, da posegamo po ekoloških semenih in sadikah, ki nam nudijo tudi dovolj kakovosten material za semenitev v poznejši dobi rasti. Poleg semen je zelo pomembna kakovostna zemlja, ki ni obremenjena s težkimi kovinami in je primerna za sejanje in sajenje zelenjave.

2.2.    Pikiranje

   

   Slika1: Pikiranje

V začetku aprila drobne rastlinice prerastejo svoje prostorčke in potrebno jih je pikirati v večje lončke, ki jih starši prinašajo v vrtec. Otroci jih operejo in pripravijo. Pikiranje poteka na igrišču, zato nam ne uspe vedno saditi po koledarju, saj moramo upoštevati mikro organizacijo v vrtcu in seveda vreme. Večji organizacijski zalogaj je, ker se v dejavnosti vključijo vsi otroci v vrtcu, teh nas je nekaj več kot 100 iz 6. oddelkov. Dnevu ki ga namenimo pikiranju drobnih rastlinic, dodamo še dejavnosti sejanja v visoke grede, obrezovanje malin, pripravljanje označevalcev za rastline, nabiranje užitnih divjih rastlin, igra z zemljo in žagovino, sortiranje semen in pobiranje morebitnega pridelka. Običajno je to motovilec, letos je solata, saj nam motovilec ni zrastel. Kolikor ga je zraslo, pa ga bomo pustili za seme, saj nam semena lansko leto ni uspelo nabrati. Letos smo pripravili preko 200 sadik paradižnika in paprike. Nekaj jih posadimo v grede, nekaj jih bomo podarili Domu sv. Rafaela na Vranskem, vsak otrok pa bo lahko odnesel sadiko tudi domov.
2.3.    Skrb za rastline

Ob ukvarjanju z vrtom otroci socialno zorijo in se navajajo na skupinsko delo. Pri delu na vrtu pridobijo tudi delovne navade in delovno disciplino, ki jo določajo zunanji dejavniki: vreme, čas in potreba rastlin. (Angerer, T. 2000, str. 7)

     

     Slika2: Priprava bučk

Z veseljem ugotavljamo, da se okušanja zelenjave, kot tudi pripravljanja, vključijo otroci, ki sicer zelenjave ne marajo. Ker se zavedamo, da je večina zelenjave na voljo ravno v poletnih mesecih, ko je v vrtcu manj otrok, se poslužujemo tudi zelenjave, ki zraste do junija. Že tretje leto en dan v juniju namenjamo skupnemu izkopavanju, pranju in pečenju krompirja s svežimi zelišči in kakšno solato. So pa vremenske razmere vsako leto drugačne, prav tako škodljivci. Tudi to je dobra izkušnja za otroke, da včasih kljub našemu trudu ne zraste po naših željah. Takrat je vsak, ki je doma pridelal kakšen krompir, tega prinesel v vrtec in skupaj nam je uspelo pripraviti pravi piknik. Gradimo skupnost, kjer je vsakdo pomemben in vsakdo lahko pripomore k lepšemu dnevu.
2.4.    Semenjenje

Strokovne delavke se dodatno strokovno izpopolnjujemo, da otrokom prikažemo na ustrezen način spravilo semen. Vedno znova smo presenečene in navdušene, kakšno življenje se skriva v drobnem semenu in kaj vse vpliva na njegovo kakovost rasti. Tako smo se naučile, da je potrebno seme motovilca pobrati, ko je še zeleno, saj se drugače poseje kar sam. Za seme vedno pustimo najlepše pridelke, saj se le tako lahko razvijajo najlepše in najmočnejše rastline, ki jih posejemo naslednje leto. Otroke zelo zanima spravilo semen, da so nekateri plodovi tudi semena. Zagotovo tema, ki rodi mnogo otroških zakajev, ki jih skupaj razvozlamo in pojasnimo.

Do sedaj nam je uspelo pridelati in shraniti semena solate, sončnice, koruze pokovke, redkvice, motovilca, paradižnika in paprike.

2.5.    Kompostiranje

Vso dinamiko na vrtu zaokroža ali objema srce vrta, to je kompost. Na kompostu shranjujemo odpadke z vrta in pokošeno travo. Jeseni, ko pripeljemo še zadnje liste z dreves, kompost obogatimo s konjskim gnojem, ga pokrijemo s slamo ali senom ter ga obogatimo z biodinamičnimi preparati. Preparate in gnoj dobimo na sosednji kmetiji, kjer nas podpirajo, bogatijo z znanjem in izkušnjami. Kompost zori eno leto preden ga dodamo gredicam. Se pa vedno znova rade spomnimo, koliko veselja in energije se pretoči ob zaključnem delu komposta. Otroci zlezejo na kup, tlačijo listje in gnoj in svojim smehom ter razigranostjo vabijo k delu, ki je zanje učenje, igra in zabava. Biodinamika ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, življenjska filozofija, zato za lažje razumevanje, nekaj besed o njej.

Biodinamika se nanaša na delo z energijami, ki ustvarjajo in vzdržujejo življenje. Beseda izhaja iz dveh grških besed; bios = življenje in dinamika = energija. Zato v biodinamiki kmetija predstavlja organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali in človek, ki delujejo kot povezana celota. Na kmetiji se tako prideluje hrana, lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem se ohranja naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, z naravnimi pripravki in biodinamičnimi preparati ščiti in krepi rastline ter s kompostom trajno oživlja tla. Ker življenjske energije pritekajo iz kozmosa ob posredovanju planetov, ki življenjsko energijo prežamejo z ritmi, je Rudolf Steiner, njen utemeljitelj, svetoval, da za oživljanje zemlje naredimo koncentrate življenjske
energije, ki jih dobimo od planetov, in jih dodamo kompostu. S preparati cepljen kompost je kot polnovredna hrana vir zdravja naših rastlin in preko teh vir zdravja živali in človeka. (Vrhunc, M. 2011)

    

    Slika3: Priprava komposta z biodinamičnimi preparati

3.    ZAKLJUČEK

Učenje je najuspešnejše, ko se otrok zabava, ko pristopi z zanimanjem in se ob tem počuti varnega, sprejetega. Verjetno bi lahko dodala še mnogo podrobnosti, ki otroka napolnijo in prevzamejo. A ključ vidim tudi v predajanju znanja, torej v naši iskrenosti do občutenja narave. Hvaležna sem, da nas je Friderik s svojimi pismi povezal, obogatil in nam poklonil celo darilo – ljubezen do narave. A ta Friderik ni priletel  z neba, priletel je iz naših src, da osvaja srca otrok in povezuje vzgojiteljice.

 'Kar seješ, to žanješ.' To pomeni, da se človeku povrne vse, kar reče ali naredi. Kar da, to bo tudi dobil. Če daje sovraštvo, bo tudi prejel sovraštvo; če daje ljubezen, bo dobil ljubezen; če neprestano kritizira, bo tudi sam kritiziran; če laže, bodo lagali tudi njemu; če goljufa, bo goljufan." (Florence Scovel Shinn)

Sejmo ljubezen in z ljubeznijo.

4.    VIRI:          

         1. Angerer, T. 2000. Moj prvi naravni vrt. Celje: Mohorjeva družba

         2. Črepinšek,S. 2014. Semena: naš zaklad, naša prihodnost, http://www.prvagim.si/modules/uploader/uploads/system_menu/files_system/Semena.pdf,                        17.4.2018

         3. Vrhunc, Meta. 2011. Biološko-dinamični preparati. Vrzdenec: Založba Ajda

  

       


Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji