V Dijaškem domu Ivana Cankarja smo z letošnjim šolskim letom zagnali projekt Skrivnostni vrt, v okviru katerega smo po permakulturnih načelih postavili veliko visoko gredo. V njej smo zasadili zelenjavo in zelišča ter tudi že uživali prve sadove.
V Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani smo v okviru projekta Ekošole
Vrtilnica in projekta BITI zasnovali povezovalni projekt Skrivnostni
vrt, ki združuje dejavnosti ekologije, samooskrbe in zdravega načina življenja
na več nivojih. Usmerja se v preoblikovanje in oblikovanje zunanjega prostora,
namenjenega permakulturi in vzgoji o trajnostnem ravnanju, druženju, učenju,
zabavi in ne nazadnje tudi umetniškemu ustvarjanju. Vse to razumemo kot
samooskrbo. V Skrivnostnem vrtu si želimo razvijati in krepiti občutek
sobivanja – v sočutni skupnosti ljudi, v prijaznem odnosu do narave in okolja
in v prijateljskem odnosu do sebe.
Skrivnostni vrt oblikuje manjša skupina zaposlenih,
vzgojiteljev in dijakov, ki se bo postopno širila, tako kot se širi vsaka dobra
skupnost. V njej so zbrani tisti, ki jih zanima trajnosten način življenja, ki
radi vrtnarijo in jih zanima sonaravno vrtnarjenje, ki čutijo sočloveka in
živali v njihovih potrebah ter jim je blizu lastno kreativno izražanje.
V šolskem letu 2021/2022 smo postavili osnove zamisli in
sooblikovanja dela okolice dijaškega doma, ki je bil do sedaj skorajda
neizkoriščen. V prvo vrsto smo postavili pomembnost samooskrbe s prehranskega
vidika in s tem tudi vzgojo in izobraževanje o vrtnarjenju. Staro visoko gredo,
ki smo jo že negovali v preteklih letih, smo osvežili in obnovili. Prav tako
visoke grede, ki so postavljene ob eni od stavb našega dijaškega doma. Teh je
namreč že veliko število in v pridelkih s teh gredic smo že uživali sadove v
prejšnjih letih. Večji projekt, ki smo si ga zadali za to šolsko leto, pa je
bila postavitev nove visoke grede, tokrat večje (4 m x 2 m) – ta je trenutno
največja v okolici našega doma – in tudi trajnostno zasnovane že od samega
začetka. Postavljanje in polnjenje visoke grede je potekalo ob skupnem delu
zaposlenih in dijakov. Gredo smo napolnili po premakulturnih načelih, za to pa
je bilo potrebnih kar nekaj pridnih in močnih rok, saj je volumen grede
precejšen. Tik ob gredi smo postavili informativni pano o permakulturi in
postavljanju, namenu ter koristnosti visokih gred.
V naslednji fazi smo z dijaki pripravili načrt zasaditve
grede. Načrtovanje se nam je zdelo še posebej pomembno, saj smo želeli zasaditi
take vrste zelenjavo, ki bo dozorela hitro in je bodo dijaki lahko deležni še
pred koncem šolskega leta (solata, špinača, nadzemna koleraba, razne začimbe in
zelišča) oz. ki bo dozorela zelo pozno in jo bodo dijaki lahko uživali jeseni,
ko se bodo zopet vrnili v dijaški dom (korenje, čebula, por). Odločili smo se,
da zasadimo tudi nekaj zelenjave, ki bo zrela poleti (nizki fižol, paradižnik,
paprika, feferoni) in jo bomo lahko vložili ter tako pridobili tudi znanje o
shranjevanju presežkov pridelka. Konec aprila in v začetku maja smo posadili in
posejali vse sadike in semena. Dijaki, ki so že imeli izkušnje z vrtnarjenjem,
so pomagali in podučili tiste, ki se teh veščin še učijo. Potrebno je bilo še
redno zalivanje.
Verjamemo, da bomo v prihodnjih šolskih letih le še krepili
zavedanje, kako pomembno je stremeti k samooskrbi, ne samo na nivoju prehrane,
pač pa tudi na drugih nivojih. Čaka nas še veliko izzivov in veselimo se jih.
# | Ime datoteke |
---|---|
1 | Permakultura.pdf |