"Seme vzklije, klas zori, kruh v peči zadiši"

Avtor prispevka : Maja Klančar, objavljeno 25.01.2019 09:09:41
KATEGORIJA:
Hrana
KLJUČNE BESEDE:
Hrana, Vrtec, Dobra praksa, Zbornik
POVZETEK:

Kruh je osnovna sestavina človeške prehrane, a v otroških glavicah odpira veliko vprašanj. Kako nastane kruh? Katere sestavine potrebujemo za izdelavo kruha? Kaj sploh je recept? Kako so kruh pekle naše babice? Namesto odgovorov smo začeli z aktivnim raziskovanjem in prišli do novih spoznanj.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: Vrtec Ledina

Projekt, v katerega smo vstopili spontano, se je začel z nedolžnimi vprašanji otrok ob tradicionalnem slovenskem zajtrku. Kaj jemo? Kako kruh pride v trgovino? Iz česa je narejen? Kruh je osnovna sestavina človeške prehrane, a v otroških glavicah odpira toliko vprašanj. Zagrabila sem priložnost in namesto odgovorov otrokom ponudila aktivno raziskovanje, ki jih je vodilo do novih spoznanj.

1.    KAKO SE JE ZAČELO?

V našem vrtcu imamo vsako leto tradicionalni slovenski zajtrk. Z otroki smo se o tej temi pogovarjali in kar na enkrat so mi začeli postavljati mnogo vprašanj: »Kaj jemo? Iz česa je narejeno? Od kod pride hrana?« Mleko in mlečne izdelke so otroci poznali, o čebelah in medu so tudi že veliko vedeli. Zataknilo pa se je pri kruhu. »Kruh se lahko samo kupi, mi ga ne moremo narediti.« Ob tej izjavi se je v moji glavi prižgal alarm. Sama namreč prihajam s podeželja in moji starši so me, kako pripraviti kruh, učili že kot majhno deklico. Otrokom sem morala predati znanje, ki ga imam. Čutila sem potrebo, da ga delim z njimi. Zataknilo se je pri načinu prenosa znanja. Če jim bom samo pokazala, kako zamesiti kruh, iz tega ne bo nič. Torej jim moram nujno ponuditi akcijo, aktivnost– raziskovanje, to, da sami pridejo do novih spoznanj.

2.    KAKO SMO RAZISKOVALI?

Dejavnosti sem načrtovala tako, da so naše raziskovanje pretežno usmerjali otroci. Vsako odkritje je vodilo v novo vprašanje. Začeli smo raziskovati, prišli smo do odgovorov, ki so v nas vzbudili nova vprašanja in posledično nova raziskovanja. Tako s to skupino otrok raziskujemo še danes. Uporabljamo različne metode dela (opazovanje, pogovor, prikazovanje, pripovedovanje, spodbujanje lastne aktivnosti, igre …) in se poslužujemo različnih oblik dela (v paru, individualno, skupno in skupinsko).

2.1.    Kaj smo ugotovili in kako?

Začeli smo z vprašanjem, kaj sploh je kruh in kako pomemben je za ljudi. Izdelali smo prehransko piramido in raziskovali hrano, ki jo ljudje uživamo in pridelujemo. Nato smo se osredotočili zgolj na kruh.

Obiskali smo trgovino, kjer so nam trgovke povedale, da kruh pečejo peki. Odšli smo v pekarno. Čisto malo – skozi okno z zunanje strani – smo lahko pokukali v notranjost. Videli smo ljudi z belimi predpasniki in s čepicami na glavi, ki so mesili testo. Iz česa je kruh, smo vprašali prodajalko v pekarni? Izvedeli smo sestavine.

Potrebovali smo moko. Katero moko? Moke je več vrst. Začeli smo raziskovati vrste moke – opazovali barve, jih tipali, vonjali. Iz česa, in kako dobimo moko? Otroci so v raziskovanje vključili tudi starše. Dobili smo odgovore – moko dobimo iz žita. Prišli smo do novega vprašanja: »Kaj je žito?« Sledilo je novo raziskovanje. Poznamo veliko vrst žita, iz katerih pridobivamo moko – ajda, rž, koruza, pšenica, proso …  Omejili pa smo se le na dve vrsti. Bela moka, ki je otrokom najbolj poznana, se pridobiva iz pšenice. V vrtec sem prinesla zrna pšenice, ki smo ga položili v papirnate brisačke v stekleni kozarček, in nato opazovali kalitve. Vzporedno smo posadili tudi seme koruze. Opazovali smo podobnosti in razlike. Nato smo semena pšenice posejali v zemljo. Razmišljali smo in raziskovali, kaj rastlina potrebuje za rast. Tako smo rastlini za rast pripravili različne pogoje:

1. seme v zemlji dobiva sončno svetlobo, a ne dobiva vode,

2. seme v zemlji ne dobiva sončne svetlobe a dobiva vodo in

3. seme v zemlji dobiva vodo in sončno svetlobo.

Otroci so predvidevali, da seme, ki nima svetlobe, ne bo rastlo. Rast pšenice smo opazovali približno en mesec. Rezultati so predvidevanje otrok ovrgli – rastlina je rastla, le ozelenela ni. Ob tem smo spoznali, kaj rastlina potrebuje za življenje in da je voda izredno pomembna za vsa živa bitja. Raziskovali smo tudi dež – vodo, ki pada z neba. Kam gre? Posledično smo se seznanili s procesom kroženja vode v naravi.

Otroci so raziskovali različna semena (oves, riž, bučna semena, sončnična semena, koruza, pšenica itn.). Iz vsakega semena namreč ne zraste pšenica. S semeni so se igrali, jih presipali in tako razvijali fino motoriko. Poleg tega smo iz semen ustvarjali tudi likovne izdelke.

    

    Slika 1: Moka

Svoje raziskovanje smo tudi nadgradili. Za veliko moke, potrebujemo veliko semen. Torej potrebujemo veliko zemlje – polje oz. njivo, na kateri se poseje semena, iz katerih bo zrasla pšenica. Njivo smo videli v knjigi, nato pa smo se z mestnim avtobusom odpeljali izven mesta, da smo videli tudi pšenično polje in pšenični klas. Vendar na njivi ni bilo zrna, iz katerega pridobivamo moko. Torej se mora s tem klasjem še nekaj zgoditi. Ko klasje dozori, je treba pšenico požeti. Kdo skrbi za pšenico na njivi in kako? Začeli smo raziskovati sodobno kmetovanje: delo, stroje in priključke – in tudi to, kako so delo opravljali včasih. Danes se žanje z velikimi kombajni, ki ločijo zrnje od ostalega dela rastline, včasih pa so želi s srpom, žito so mlatili, vse brez strojev. Za lažjo predstavo smo obiskali tudi Slovenski etnografski muzej. Po vseh teh spoznanjih pa je bil že čas, da smo od kmeta pridobili pšenico in jo zmleli v moko. V videu smo si ogledali mletje žita v mlinu, z glasnimi mlinskimi kamni, torej kako so mleli mlinarji. V vrtcu pa smo uporabili sodobni mlinček na elektriko.

Skupaj z otroki smo zmleli pšenična in koruzna zrna ter dobili pšenično in koruzno moko. Kaj se z moko zgodi, ko jo zmešamo z vodo? S poskusom smo ugotovili, da pšenična moka z vodo postane lepljiva, koruzna moka pa se spremeni v tekočo mešanico, ki se je ne da gnesti.

    

    Slika 2: Priprava žemelj

Zdaj pa lahko zamesimo kruh. Ali pa morda ne. Koliko moke potrebujemo in koliko vode? Ne vemo količin sestavin! To je zapisano v receptih, ki so zbrani v kuharskih knjigah. Kaj sploh je recept? Natančen zapis, da je lahko vsak, ki kuha oz. peče, uspešen pri svojem delu. Zbirali smo tudi recepte naših babic, jih preizkušali in primerjali med seboj. Nato pa smo se le posvetili tudi receptu za peko kruha. Tehtali smo sestavine. Različne tehtnice zahtevajo različne tehnike merjenja, ravno tako v receptih najdemo tudi količine, ki s tehtnico niso povezane. Ščep soli? Čajna žlička sladkorja? Kako se to stehta? Seznanili smo se s številkami, utežmi in z izrazi, ki so povezani z branjem in uporabo receptov. Sledilo je novo vprašanje: »Ali moko potrebujemo samo pri peki kruha?« Zopet smo viharili možgane in otroci so prišli do najrazličnejših idej, kje vse so s svojimi starši ali starimi starši v prehrani že kdaj uporabili moko. Dobili smo tudi povabilo – pobuda staršev – na predstavo »Od kod si kruhek«, ki so jo igrali v Hiši otrok in umetnosti. Ogledali smo si predstavo, nato pa prebrali knjigo, ki je vsebovala natančen recept za pripravo kruha. Peka kruha nam bo končno šla od rok! Umili smo si roke in začeli. Šlo je zares.


 

Slika 3: Hlebec kruha

V veliki posodi smo najprej zamesili testo iz pšenične moke. Poimenovali smo vsako sestavino posebej. Gnetli smo testo, testo je vzhajalo, nato smo oblikovali hleb in žemlje. Pustili smo jih počivati, nato pa jih spekli v pečici. Po vrhu smo jih za bolj slastno skorjo namazali z margarino. Naredili smo svoj pšenični kruh. Vsak si je spekel tudi svojo žemljico. Žemljice so bile odlične. Kruh je bil slasten. Pa tako zelo je dišalo. »Kaj pa koruzni kruh?« boste vprašali. Ni nam uspel takoj, potrebovali smo ponovni poskus. Koruzna moka namreč zahteva drugačno obravnavo kot pšenična. Najprej smo jo poparili in ker se ne gnete, smo jo morali mešati s pšenično moko.

Ko sem že mislila, da smo s projektom končali, se je ob temi »Iz babičine skrinje« prikradlo novo vprašanje: »Kako so gospodinje včasih pekle kruh?« In smo pobrskali po spletu, po knjigah in prišli do odgovorov. Peka kruha v krušni peči. Srečali smo se tudi s starimi izrazi – pehar, lopar, pometalka, mentrga, burkle. Izvedeli smo, da včasih kvasa niso poznali! Kaj sploh je kvas in zakaj ga pri peki kruha potrebujemo? Kot vidite, se do danes naše raziskovanje ni ustavilo.

Če boste dovolj radovedni, se lahko zgodi, da vam naše nadaljnje delo predstavim na kakšnem drugem srečanju.

3.    NAŠA SPOZNANJA

Otroci so spoznali:

·         kaj potrebuje rastlina za življenje,

·         za en hlebec kruha morajo sodelovati ljudje različnih poklicev: kmet, mlinar, pek in prodajalec,

·         branje recepta,

·         poimenovanje in uporabo različnih strojev za pripravo in obdelovanje zemlje,

·         moke različnih vrst,

·         kombajn požanje pšenico, mlinski kamni zmeljejo zrnje v moko,

·         življenje nekoč in danes,

·         pomene novih besed,

·         da moramo spoštovati hrano in je ne metati stran, kdor raziskuje, bo prišel do novih spoznanj.

Vzgojiteljev pogled:

Tematika, ki smo jo raziskovali, je izhajala iz zanimanja otrok. Govorili smo o kruhu, o vsakdanji, običajni stvari, ki je bila otrokom blizu. Temeljili smo na konkretnih izkušnjah, kar največ šteje, je interes otrok, saj projekt traja že tretje leto. Otroci, aktivni raziskovalci, potrebujejo le vzgojitelja, ki se ne boji novih izzivov in je otrokom opora in smerokaz. Prisluhniti otrokom je zahtevno, pa vendar lahko rečem, da tudi izjemno nagrajeno delo, saj so otroci doživeli veliko izzivov in mnogo zadovoljstva ter pridobili nova znanja in izkušnje z vseh področij kurikula.

4.    ZAKLJUČEK

Najlažje je iti v trgovino in kupiti, kar potrebujemo, čeprav gre za osnovno živilo. Ali s tem otroke kaj naučimo? Jim damo zadovoljstvo? Ali jim podajamo le informacijo o tem, da za vse potrebujejo denar. Kaj lahko naredijo sami? Jim vzgajamo delovne navade? Veliko vprašanj si zastavljam vsakodnevno in vse večkrat si želim, da spodbudim notranjo motivacijo, ki je v naših malčkih.

Menim, da je današnjim generacijam otrok vedno preveč podatkov prinesenih na dlani in premalokrat jih zmoremo odrasli, tako vzgojitelji kot tudi starši, spodbuditi in jim omogočiti okolje, v katerem sami odkrivajo odgovore na svoja vprašanja. Z aktivnim učenjem otroci znatno bolje pomnijo, so uspešnejši, posledično tudi bolj vedoželjni. Naj bodo otroci aktivni raziskovalci sveta in ne pasivni prejemniki informacij. Le na takšen način bodo znali spoštovati delo drugih in zmogli skrbeti za svoje zdravo življenje.

5.    LITERATURA

    1. Katalinič, D., 1992. Od semena do rastline. Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana.

    2. Kurikulum za vrtce. 1999. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

    3. Marjanovič Umek, L., Kroflič, R., Videmšek M. idr. 2001. Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

    4. Trošt, N., 2012. Gradivo za delavnico Ljudsko izročilo: Od zrna do pogače. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje       /odrasli/Gradiva_ESS/CVZU/LU_Jesenice/CVZU_37LUJ_Gradivo.pdf (oktober 2018).

    5. Lapajne Dekleva, T., 2016. Od kod si kruhek. Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju


Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji