Od semena do rastline, od rastline do plodu

Avtor prispevka : Jasmina Fašalek Paldauf, Mirjana Kreslin, objavljeno 04.02.2019 20:16:20
KATEGORIJA:
Biotska raznovrstnost
KLJUČNE BESEDE:
Biotska raznovrstnost, Vrtec, Dobra praksa, Vrt, Zbornik
POVZETEK:

Z otroki smo pričeli pot raziskovanja od semena do plodu. V jesenskem času smo se z otroki odločili, da raziščemo stare sorte jabolk in se o njih nekaj naučimo. Pripravili smo tudi razstavo in degustacijo jabolčnih jedi.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Ustanova: Vrtec Radenci - Radenski mehurčki

Z otroki smo pričeli pot raziskovanja od semena do plodu. Pot nas je popeljala do odgovora kaj je to seme, a se ni končala tukaj. Lotili smo se poizkusa, ki je temeljil na raziskovanju pod posebnimi pogoji, in sicer so otroci napovedali kaj se lahko zgodi. Samostojno so sklepali in na koncu prišli do rezultata, pri katerem smo hipotezo oziroma napovedovanje potrdili s tezo, saj nam je poizkus uspel do te mere, da je jabolčno seme vzklilo.

V jesenskem času smo se z otroki odločili, da raziščemo stare sorte jabolk in se o njih nekaj naučimo. Za uvod smo se podali na daljši pohod v sosednjo vas, kjer smo si ogledali sadovnjak. Tam so bile stare sorte jablan, imeli pa so tudi nasad novejših vrst, tako so otroci lahko primerjali sorte med seboj. Pobirali smo jabolka ter jih kasneje uporabili v vrtcu za naš »Jabolčni dan«. Ta dan smo obeležili na dan diabetesa. Tako smo vse skupine vrtca sodelovale in v ta namen pripravile vsaka po eno jed iz jabolk. Pripravili smo tudi razstavo in degustacijo jabolčnih jedi. Preko projekcije in druge literature smo si ogledali jablano v vseh letnih časih ter ugotavljali njeno spreminjanje. Otroci so na to temo slikali in iz papirja izdelovali veliko skupinsko jabolko. Prav tako smo preko tehnike aktivnega učenja – kockanja, utrjevali znanje o starih sortah jabolk, s pomočjo katere so se otroci naučili razločevati in poimenovati več vrst starih sort jabolk.

Proces sejanja se je razvijal in iz semen so zrasle rastline, ki smo jih skupaj z otroki posadili na našo novo gredico. Otroci so ves čas spremljali postopke, sodelovali pri pripravi gredice, zemlje, okopavali plevel, sadili vzgojene sadike. Vso poletje so imeli možnost opazovanja rasti naše zelenjave, jo zalivali, opazovali prve plodove in jih tudi z veseljem obirali. Skozi neposredne izkušnje so otroci pridobivali delovne navade, hkrati pa spoznavali pomen domače, lokalne, zdrave, ekološko pridelane hrane. Iz pridelane zelenjave, smo si pripravili različne solate. Naš vrt je obrodil veliko plodov, ki jih nismo mogli porabiti, zato smo iz njih pripravili ozimnico. Otroci so se tako podučili o tem, da se vsa hrana lahko porabi in je ni potrebno zavreči.

Vso obdobje so otroci bili vključeni v dejavnosti kot aktivni soustvarjalci življenja in dela v vrtcu. Preko metod izkustvenega učenja so spoznavali proces razvoja rastlin od semena do plodu in uporabo le teh v kulinariki.

Strategija aktivnega učenja, je otrokom zabaven način pridobivanja novih poučnih informacij preko igre. Model učenja z izkušnjo neposrednega stika s predmeti in snovmi, potrebnimi za izvedbo določenih aktivnosti, omogoča, da otroci razvijajo svoje individualne potenciale. Otroci nas popeljejo do želenih rezultatov skozi aktivno razmišljanje in raziskovanje s pomočjo staršev, predhodnih izkušenj, knjig, slikanic, svetovnega spleta itd..

V praksi vzgojiteljice vedno bolj ugotavljamo, kako pomembno je omogočanje raziskovanja z vsemi čutili.

1.    Učni tipi:

·      Vizualni učni tip: preko katerega otrok vidi in se na ta način uči, kadar ima možnost opazovati dogajanje v slikah, z učnimi karticami, videoposnetki, knjigami, neposredno ob didaktičnem materialu.
Avditivni učni tip: preko katerega se uči tako, da posluša. Nekateri se najlažje naučijo tega kar slišijo torej si z zbranim poslušanjem zapomnijo nove informacije.
Motorični učni tip: se uči z gibanjem oziroma z gibi. Za motorični učni tip je pomembno, da se učenja udeleži z vsem telesom, in sicer tako, da dela izvaja skozi igro vlog, s posnemanjem in z lastnim gibanjem. (Kolb, Miltner, 2005: 32).

V vrtcu se vsi trije tipi močno povezujejo med seboj, saj vzgojitelji otrokom omogočamo igro preko vseh čutil (senzorično, slušno, vizualno igro, z vonjanjem in z okušanjem).

Skoraj vse, česar se naučimo o svetu, ki nas obdaja, zaznamo s petimi čutili. Že zelo zgodaj otroci poskušajo ugotoviti, kaj je okoli njih. Naša naloga je, da jih v njihovi želji spodbujamo.

2.    Kaj spodbuja raziskovanje

»Omogočanje izkušnje raziskovanja daje otrokom sporočilo, da je radovednost zaželena, kar spodbuja notranjo motivacijo za vseživljenjsko učenje. Preko raziskovanja se otroci naučijo še mnogo več kot smo sprva predvideli. Otroci se naučijo, kako priti do informacij, kako nove informacije zabeležiti, da jih ne bi pozabili, kako jih uporabiti in med seboj povezovati.« (Turnšek, 2012).

3.    Aktivno učenje

»Skozi aktivno učenje otroci konstruirajo znanje, ki jim pomaga razumeti njihov svet. Moč aktivnega učenja prihaja iz osebne pobude. Otroci so aktivni zaradi prirojene želje po raziskovanju; zastavljajo vprašanja in iščejo odgovore na vprašanja o ljudeh, materialih, dogodkih in zamislih, ki zbudijo njihovo radovednost; rešujejo probleme, ki so jim na poti do njihovih ciljev in oblikujejo nove strategije poskušanja.

Ko otroci uresničujejo svoje namene, se vključujejo v ključne izkušnje - ustvarjalne, trajne interakcije z ljudmi, materiali in zamislimi, ki podpirajo njihovo umsko, čustveno, socialno in telesno rast. Nedvomno aktivne učne izkušnje vplivajo na vse vidike dela z otroki in tvorijo jedro predšolskega kurikula. Nihče drug ne more doživeti izkušenj namesto otroka ali konstruirati znanja namesto njega. Otroci morajo to storiti sami.

4.    Neposredno delovanje na predmete

Aktivno učenje je odvisno od uporabe materialov – naravnih in odpadnih, gospodinjskih predmetov in igrač, opreme in orodij. Aktivno učenje se začne takrat, ko otroci razpolagajo in rokujejo s predmeti, uporabljajo svoje telo in vse svoje čute pri raziskovanju predmetov. Delovanje na predmete daje otrokom nekaj »realnega«, o čemer razmišljajo in razpravljajo z drugimi. Skozi te tipe »konkretnih izkušenj z materiali in ljudmi otroci postopoma začnejo oblikovati abstraktne pojme.

5.    Možganske raziskave podpirajo aktivno učenje

»Nevrologi poudarjajo, da interakcija z okoljem ni le zanimiva poteza razvoja možganov, to je nujna zahteva … Zgodnje izkušnje odločilno vplivajo na možgansko arhitekturo ter na naravo in obseg zmožnosti odraslega. Neposredno vplivajo na način ožičenja možganov.« (Hohmann in Weikart, 2005: 5, 16)

»Izkustveno učenje je oblika učenja, ki skuša povezati neposredno izkušnjo (doživljanje), opazovanje (percepcijo), spoznavanje (kognicijo) in ravnanje (akcijo) v neločljivo celoto. Ne omejuje se na posredovanje simbolov: abstraktnega znanja, pojmov, zakonitosti, ampak v učenje stalno vpleta izkušnje udeležencev, in sicer tiste, ki jih le-ta izziva sproti, ali pa se jih spomni glede na prejšnje izkušnje. 

Učne metode delimo z vidika izkustvenega učenja na osrednje in podporne (po Walterju in Marksu, 1981).

Med osrednje metode izkustvenega učenja štejemo: simulacije, igranje vlog in socialne igre, strukturirane naloge, skupinsko interakcijo in telesno gibanje ter sproščanje.

Podporne metode izkustvenega učenja pa so: opazovanje procesa, čas za razmislek, fantaziranje in vizualizacija, terenske izkušnje, ekskurzije, metoda primerov, metoda projektov in uporaba avdiovizualnih sredstev«. (Marentič Požarnik, 2000: 124)

S semeni, ki so jih otroci neutrudno jemali iz jabolk pri jutranji malici, se je pričelo naše raziskovanje. Sprva jabolko kot celota, nato kako je sestavljeno jabolko. Otrokom smo v jutranjem krogu s primerom miselnega vprašanja zastavili izziv.

6.    MISELNI IZZIV »KAJ MISLITE, KAJ JE TO SEME?«

Dobesedni zapisi domnev otrok:

·         Seme je, da posadiš v zemljo in ti zraste jabolka ali hruška, drevo, ki si ga želiš, nato ga lahko poješ.

·         Samo, če ni poškropljeno ga lahko pojemo, če pa je, pa ne smemo.

»OD KOD DOBIMO SEME?«

·         Treba ga je kupiti.

·         V sadju ga dobimo in v zelenjavi.

·         Moja babica ve, solato ima doma.

·         Poklicali bi mojo babico.

·         Vprašali bi druge otroke, napisali bi jim pismo.

Na ti dve vprašanji so otroci dali mnogo odgovorov za raziskovanje kaj je to seme in kako ga dobimo. Deklica je vprašala babico, kako se dobi seme iz solate. Povedala nam je postopek čiščenja solatnih semen, ki ji ga je povedala babica. Z otroki smo se odločili, da napišemo še pismo otrokom iz enote Grozdek na Kapeli, mogoče pa oni vedo kaj je to seme. Tako se je naše raziskovanje pričelo. Od njih smo dobili odgovor in odprla se nam je možnost nadaljnjega raziskovanja semen. V dar smo prejeli seme avtohtone solate »špricana« iz leta 1945, ki ga je ohranila vzgojiteljica z vsakoletnim sejanjem in ponovnim čiščenjem solatnih cvetov za nadaljnjo uporabo iz leta v leto. Tudi mi smo zbirali semena jabolk po sadni malici in jih skrbno shranili. Pod lupo so otroci imeli na voljo opazovanje treh različni semen, in sicer jabolčna semena, semena solate, ki smo jo dobili v dar in seme paradižnika iz našega vrta, ki smo ga pridelali lansko poletje. Raziskovalna pot nas je pripeljala do odgovora, kaj je to seme, a se ni končala tukaj. Otroci so želeli nadaljevati s sejanjem semen. Pričeli smo s poizkusom sejanja jabolčne pečke. Naš poizkus je temeljil na raziskovanju pod posebnimi pogoji, in sicer so otroci napovedovali kaj se lahko zgodi, sklepali in na koncu prišli do rezultata pri katerem smo hipotezo oz. napovedovanja potrdili, saj nam je poizkus uspel do te mere, da je seme vzklilo pod posebnimi pogoji.

       

       Slika 1: Obiranje starih sort jabolk

V jesenskem času smo se z otroki odločili, da se podamo na pot raziskovanja starih sort jabolk in se o njih nekaj naučimo. Za uvod smo se podali na daljši pohod v sosednjo vas, kjer smo si ogledali sadovnjak. Tam so bile stare sorte jabolk imeli pa so tudi nasad novejših vrst, tako so lahko otroci primerjali sorte med seboj. Stare jablane so bile veličastne. Otroci so občudovali njihove bujne krošnje, listje, lubje ter veliko senco, ki nam jo dajejo. Hitro in z veseljem so se lotili nabiranja jabolk. Otroci so ugotovili, da so stare sorte jabolk zelo visoke, tako, da jih ne moremo doseči. Tako smo jabolka pobirali samo po tleh. Jabolka smo kasneje uporabili v vrtcu za naš »Jabolčni dan«. Ta dan smo obeležili na dan diabetesa. Tako smo vse skupine vrtca sodelovale in v ta namen pripravile vsaka po eno jed  iz jabolk, katere smo na dan jabolka razstavili, si vse lepo ogledali nato pa seveda z velikim veseljem degustirali jedi. Vsi otroci so predstavili svojo kulinariko (jabolčno čežano, jabolčni sok, jabolčne krhlje, jabolčne energijske ploščice, jabolčno pito, jabolčne vrtnice iz listnatega testa ter jabolčne mafine). Otroci in vzgojiteljice smo bili nad Jabolčnim dnevom tako navdušeni, da smo se odločili, da Jabolčni dan praznujemo vsako leto ob dnevu diabetesa.

Preko projekcije in druge literature smo si ogledali jablano v vseh letnih časih ter ugotavljali njeno spreminjanje. Otroci so na to temo slikali jablano, ter s papirja izdelovali veliko skupinsko jabolko, ki je služilo za dekoracijo na Jabolčnem dnevu. Prav tako smo preko tehnike kockanja utrjevali znanje o starih sortah jabolk, s pomočjo katere so se otroci naučili razločevati in poimenovati več vrst starih sort.

Iz semen so zrasle rastline, ki smo jih skupaj z otroki posadili na našo novo gredico. Otroci so ves čas spremljali postopke, sodelovali pri pripravi gredice, zemlje, okopavali plevel, sadili vzgojene sadike. Vso poletje so imeli možnost opazovanja rasti naše zelenjave, zalivali, opazili prve plodove in jih tudi z veseljem obirali. Skozi neposredne izkušnje so otroci pridobivali delovne navade, hkrati pa spoznavali pomen domače, lokalne, zdrave, ekološko pridelane hrane. Iz pridelane zelenjave, smo si pripravili različne solate (rdeča pesa, paradižnikova solata, zelena solata, motovilec in korenčkova solata). Naš vrt je obrodil veliko plodov, ki jih nismo mogli porabiti in smo v ta namen kuhali ozimnico (paradižnikovo mezgo s čebulo in brez ter marmelado iz zelenih paradižnikov, ki niso imeli časa dozoreti). Tako so otroci bili poučeni o pomenu porabe hrane, ki je ne zavržemo.

      

      Slika 2: Obiranje paradižnika iz našega vrta

»Raziskovalni projekti tako postanejo projekti socialnega učenja preko katerega se otroci učijo spretnosti sodelovanja za timsko reševanje zastavljene uganke. Ko skušamo odgovoriti na raziskovalna vprašanja spodbujamo kritično mišljenje, otroci si gradijo nove predstave in pojme.« (Turnšek, 2012).

      

      Slika 3: Opazovanje semen jabolka, paradižnika in solate z lupo

  7.    LITERATURA:

    1. Turnšek, N. (2012). Nekaj malega o raziskovanju. Ljubljana: Neizdano gradivo.

    2. Kolb, K., Miltner, F. (2005). Otroci se zlahka učijo: skozi igro do učenja, spodbujanje spomina, koncentracije in razuma, test: kateri učni tip je vaš otrok.    

    3. Ljubljana: Mladinska knjiga.

    4. Hohmann, M. in Weikart, D.P. (2005).Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS.

    5. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji