Vsebina prispevka

Kot vsako leto smo tudi v letošnjem šolskem letu z otroki iz Vrtca Sežana, veliko pozornosti namenili pomenu skrbnega in odgovornega ravnanja s hrano in ozaveščenosti za lokalno samooskrbo. Izhajali smo iz eko projekta Mlekastično! izberem domače na temo »Za zdravje pijmo mleko kravje«.

Pobudo za raziskovalno nalogo so mi dali otroci v skupini. Ob pogovorih sva ugotovili, da nekateri otroci še niso videli žive krave, ne vedo, kateri so mlečni izdelki in kako pride mleko v trgovino. Namen raziskovalne naloge je bil, da otroci na zanimiv, aktiven in samostojen način spoznajo vlogo, pomen mleka in mlečnih izdelkov za zdravje in lokalno samooskrbo.

Metoda dela

Pri izvajanju vsebin raziskovalne naloge smo se vseskozi posluževali metode aktivnega učenja. Otroci so preko aktivnega raziskovanja spoznavali nove besede molža, paša, pasma krav, krmilo, mlekarna, predelava, sirotka, pinjenec, mlekomat.

Motivirali sva jih z obiskom ekološke kmetije, ki sva ga izvedli kot srečanje s starši. Na kmetiji so videli krave na travniku in v hlevu, teličke in bika v svoji ogradi. Predstavljena jim je bila molža krave, strojna in ročna. Gospa Božeglav jim je predstavila delo na kmetiji, skrb za krave, imena krav, hrano, pasmo krav in mlečne izdelke. Povedala jim je, da so z mlekom in mlečnimi izdelki samooskrbni, da mlečne izdelke prodajo. S pogostitvijo smo mlečne izdelke okusili in kupili. Otrokom so bili najbolj všeč sadni in navadni jogurt, mehki sir in skuta.

V naslednjih dnevih sva otrokom postavili štiri raziskovalna vprašanja in sicer:

Kaj je mleko?

Je hrana, je pijača, ne vem, oboje.

Katere vrste mleka poznamo?

Mleko od krave, od koze in od ovce.

Kako pride mleko v trgovino?

Mleko pripeljejo s kamionom v trgovino. Je v trgovini. Ga nalijejo v trgovini in dajo na polico.

Kje dobimo informacije o mleku, koga vprašamo?

Vprašamo starše, babice in dedke, pogledamo v knjigah.

Otroci so si dnevno ogledovali in opazovali fotografije obiska ekološke kmetije in komentirali, kaj jim je bilo na kmetiji najbolj všeč. Obiskali smo Kosovelovo knjižnico in se s knjižničarko pogovarjali o kmetiji, kravah, mleku, mlečnih izdelkih, o prevozu in predelavi mleka. Vsakodnevno smo si ogledovali knjige, priročnike ter slikanice in jim prebrali, kar jih je zanimalo. Ogledali smo si mlekomat, prinašali so prazne embalaže mlečnih izdelkov, o katerih smo se pogovarjali. Povedali so nama, da so njihovi najljubši mlečni izdelki sladoled, sladka in kisla smetana, kefir, maslo, skuta in sir. Vedeli so, da ima mleko veliko vitamina kalcij, ki je dober za zobe in kosti. Mleko pa je najboljše kot čokoladno mleko ali s kakavom, s čokoladnimi kroglicami, z muslijem, s čokolinom in v mlečnem zdrobu. Seznanili so se z različnimi mlekarnami; ogledali so si posnetke o molži krave, o predelavi mleka v mlekarni, o predelavi mleka v skuto in smetane v maslo; ogledali so si mleko in mlečne izdelke v trgovini, na delovnem listu kravica Berta so lepili slike mlečnih izdelkov, ki jih imajo najraje; ob plakatih so si ogledali mlečno pot; izdelali so manjše kravice; pomagali so pri izdelavi večje krave Jagode Bambole iz kartona in jo skušali pomolsti. Ugotovili so, da je ročna molža krave zahtevna, da je treba ravno prav stisniti, da priteče tekočina iz rokavice.

V kuharskih knjigah so iskali slike receptov z uporabo mlečnih izdelkov. Tako smo mleko spremenili v sladko rjavo mleko z dodatkom kakava; sodelovali so pri izdelavi skute, masla in smutija. Ugotovili so, da pri izdelavi skute ostane tekočina, ki se imenuje sirotka, ki smo jo uporabili za sadni smuti. Pri izdelavi masla pa ostane pinjenec, ki smo ga pokusili a jim ni bil všeč okus. Maslo, skuto in smuti smo pokusili na tradicionalnem slovenskem zajtrku. Večini otrok sta bila maslo in skuta všeč, najbolj pa sadni smuti z jagodami, borovnicami in bananami.

Ob zaključku raziskovalne naloge kaj je mleko sva jim ponovno zastavili štiri raziskovalna vprašanja.

Kaj je mleko?

Mleko je pijača.

Katere vrste mleka poznamo?

Poznamo mleko od krave, ovce, koze, oslice in kamele.

Kako pride mleko v trgovino?

Mleko pripeljejo s kamionom v cisterni najprej do mlekarne. Tam ga spremenijo v mlečne izdelke in ga potem prodajo v trgovino, kjer ga mi kupimo.

Kje poiščemo informacije o mleku, koga vprašamo?

Informacije poiščemo pri starših, v knjigah, v receptih, v knjižnici, v reklamah, na računalniku, na spletu.

Otroci so povedali, da večkrat pomagajo svojim staršem v kuhinji, kjer mesijo testo in pečejo piškote. Dogovorili smo se, da izdelamo svojo kuharsko knjigo z recepti mlečnih izdelkov. Otroci so jih vestno prinašali in predstavljali svoj recept otrokom v skupini. Zbrane recepte smo predstavili v kuharski knjigi vsem otrokom in staršem.

Zaključek

Otrokom smo želeli zastavili vprašanje, ki jih bo izzvalo in na katerega bodo iskali odgovore in to nam je z vprašanjem o mleku uspelo. Otroci so se največkrat učili z lastno aktivnostjo, s spoznavanjem, z igro, s ponavljanjem, s posnemanjem. Bili so komunikativni, delovni, vztrajni, delno samostojni, spretni, radovedni in iznajdljivi. Načrtovane dejavnosti so potekale zelo uspešno. Pri otrocih smo okrepili zavedanje pomena hrane v vsakdanjem življenju in soodgovornost pri izbiri in količini hrane pri obrokih.

Za raziskovalno nalogo je treba imeti predvsem dovolj časa, potrpljenja in zagotavljati varno okolje za otroke.

Aktivno raziskovanje nam nudi širjenje obzorja, otroku pa omogoča iskanje lastnih rešitev, mu dovoljuje napake, spodbuja k razmišljanju in učenju.

Vsi imamo možnost, da se vsak dan izboljšujemo na vseh področjih življenja.

Torej, začnimo danes.